Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Nekoč, daleč pred pojavom trgovskih verig in živilskih prodajaln, so ljudje na svoj krožnik uvrščali sestavine, ki so zrasle le nekaj metrov, kilometrov stran od doma. Danes, desetletja kasneje, po razmahu trgovskih centrov, je pobuda, da na jedilnik uvrstimo hrano z lokalnega območja, spet oživela. Že ptički na drevesih čivkajo o tem, da je lokalna hrana bolj zdrava in manj obremenjujoča za okolje, ‘trendu’, če je vrnitev h koreninam mogoče opisati s to besedo, pa sledi vedno več ljudi, ki se zavedajo pomena živil iz domačega okoliša.

Avtorica: Nika Arsovski

Zakaj izbirati lokalno, slovensko?

Pomena lokalno pridelane in predelane hrane za okoliško prebivalstvo ter zdravje državljanov se zavedajo tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer že nekaj časa izvajajo projekt Naša super hrana.

Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše transportne poti pa tudi višjo hranilno vrednost. Ko plod namreč odrežemo od vira hrane in vode, začne uporabljati lastne zaloge.

Sadje in zelenjava iz daljnih krajev sta utrgana že pred tehnološko zrelostjo, dozorita šele med prevozom in sta pogosto obdelana s kemičnimi sredstvi, domače sadje in zelenjava pa sta obrana v optimalni zrelosti in vsebujeta večji delež vitaminov in mineralov, obenem pa tudi manj pesticidov. To se občuti v zrelem, svežem in polnejšem okusu, takem, kot smo ga vajeni že iz otroštva.

Živila lokalnega izvora tudi ohranjajo gensko pestrost, saj lokalni proizvajalci vzgajajo več različnih vrst sadja in zelenjave ter s tem zagotovijo daljšo žetveno sezono. Poleg tega ima tovrstna hrana tudi močno družbeno in okoljsko noto. Z nakupom lokalnih izdelkov podpiramo lokalne pridelovalce ter utrjujemo lokalno samooskrbo, obenem pa izboljšamo svoj ogljični odtis. Ta namreč ob prevozu hrane naraste, kar negativno vpliva na okolje, s krajšimi distribucijskimi potmi pa prispevamo k zmanjšanju izpusta toplogrednih plinov.

V prihodnje se promociji priključuje tudi sadjarski sektor

»Že v začetku smo si na Ministrstvu zastavili precej ambiciozne cilje, ki smo jih s kampanjo zasledovali. Prvenstveno smo namreč s kampanjo želeli zgraditi ugled znamke Izbrana kakovost – Slovenija ter povečati željo potrošnika po lokalni hrani, kar naj bi se v daljšem obdobju poznalo tudi v povečanem povpraševanju po lokalni hrani. Najprej smo želeli poudariti, da ima Slovenija hrano odlične kakovosti, da je naša hrana torej super, kar poudarjamo tudi s sloganom Naša super hrana,« so nam o začetkih projekta povedali na MKGP in v nadaljevanju poudarili, da so sčasoma predstavili tudi novo označbo kakovosti Izbrana kakovost – Slovenija, ki je trenutno osredotočena zgolj na mlečni in mesni sektor.

Ta dva sektorja sta se namreč kot prva vključila v promocijo po Zakonu o promociji. Ta določa, da se promocija lahko izvaja samo za sektorje, ki se odločijo vstopiti v sektorsko promocijo in začnejo zbirati prispevek za promocijo. »V prvo sektorsko promocijo, ki je trajala od leta 2016 do prve polovice leta 2019, sta vstopila samo sektorja mleka in mesa,« pojasnjujejo na Ministrstvu, kjer sicer zagotovijo najmanj 40 % sredstev, predvidenih s programom promocije. V prihodnje bo nabor živil še bogatejši, saj v projekt vstopa tudi sadjarski sektor: »Veseli nas, da se je kljub vsem oviram v preteklih letih sektor sadja odločil vstopiti v sektorsko promocijo za obdobje med letoma 2020 in 2022, kar pomeni, da se bo v tem obdobju izvajala promocija za tri sektorje: sektor mleka, sektor mesa in sektor sadja.

Ministrstvo spodbuja vse sektorje, da razmišljajo o vključevanju v sektorsko promocijo, je pa treba razumeti, da gre za dolgotrajen proces usklajevanja znotraj posameznih sektorjev. Trenutno se poleg že vključenih sektorjev najbolj dejavno usklajujeta še sektorja žita in zelenjave.«

Potrošniki vse bolj ozaveščeni

Projekt Naša super hrana je padel na plodna tla. Na Ministrstvu so namreč vsako leto z neodvisno raziskavo spremljali javno mnenje kot kazalnik potrošnikove percepcije o lokalni hrani. Vedno večje zavedanje potrošnikov o pomenu lokalno proizvedene hrane je spodbudilo tudi trgovce in industrijo, ki se vse bolj obračajo v smeri lokalnih živil, velik delež pa so prispevale tudi nekatere druge dolgoletne dejavnosti MKGP, ki spodbujajo lokalno ozaveščenost Slovencev. »Komunikacija v okviru kampanje Naša super hrana je najočitneje in najuspešneje vplivala na priklic znamke Izbrana kakovost – Slovenija ter na razumevanje njenega pomena, pa tudi na percepcijo pozitivnih učinkov, ki jih ima kupovanje lokalno pridelane hrane na lokalno okolje.

Iz leta v leto raste delež tistih, ki znak Izbrana kakovost – Slovenija med znaki, ki »dajejo zagotovilo slovenskega porekla in kakovosti hrane«, spontano navedejo. 77 % vseh vprašanih prepozna znak po prikazu in hkrati pravilno interpretira njegov pomen. Vrednost je podvojena glede na stanje v letu 2017, ko je znak že bil v delni uporabi, ni pa bil še komuniciran. Da je znak »zaupanja vreden« meni 81 % vprašanih, značilno nižji pa je delež tistih, ki menijo, da sta mleko in meso, označeno s tem znakom, popolnoma enake kakovosti kot mleko in meso, ki nista označena s tem znakom,« pojasnjujejo na Ministrstvu.

Ciljna skupina kampanje so ženske, stare med 25 in 55 let, prav nežnejši spol je tisti, ki je v večji meri slovenskih gospodinjstev odgovoren za vsakotedensko nakupovanje. Na Ministrstvu v tej skupini beležijo rast pri želji ekskluzivnega nakupovanja hrane slovenskega porekla in preverjanju njenega porekla, ali je to slovensko. »Lahko rečemo, da smo na dobri poti k prepoznavanju porekla kot pomembnega dejavnika pri nakupu hrane, seveda pa je komuniciranje tek na dolge proge in bomo prave učinke lahko merili šele po dveh podobnih serijah promocij, kot je bil tokratni triletni program Naša super hrana,« poudarjajo na MKGP, kjer verjamejo, da bo tudi naslednji triletni program pri potrošnikih še dodatno okrepil zavest o pomenu slovenskega kmetijstva in živilske dejavnosti. Veliko upanja pa vlagajo tudi v samooskrbo, zato na njihovi spletni strani najdete številne nasvete za gojenje lastnih zelenjavnih in sadnih plodov ter okusne recepte.

Hrana lokalnega izvora ima zaradi primerne dozorelosti višjo biološko vrednost, zaradi krajše transportne poti pa tudi višjo hranilno vrednost. Ko plod namreč odrežemo od vira hrane in vode, začne uporabljati lastne zaloge. Sadje in zelenjava iz daljnih krajev sta utrgana že pred tehnološko zrelostjo, dozorita šele med prevozom in sta pogosto obdelana s kemičnimi sredstvi, domače sadje in zelenjava pa sta obrana v optimalni zrelosti in vsebujeta večji delež vitaminov in mineralov, obenem pa tudi manj pesticidov.

 

 Z nakupom lokalnih izdelkov podpiramo lokalne pridelovalce ter utrjujemo lokalno samooskrbo.

 Ob uživanju hrane lokalnega izvora nam ne bo hvaležno le telo, temveč tudi okolje.

 Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opažajo bistveno večje zanimanje za lokalno pridelano hrano.