Osnova je hrana, ki varuje pred poapnenjem žil

Težave pri prehrani starostnikov nastopijo zaradi različnih dejavnikov. Pri tistih, ki živijo samostojno in neodvisno in so telesno in duševno zdravi, se starostno pogojene spremembe v preskrbi s hranilnimi snovmi sprva ne pojavijo. Potrebe po vitaminih se povečajo po 60. letu starosti. Tistim, ki so stari nad 65 let, pa lahko akutne in kronične bolezni bistveno spremenijo prehranjevanje. K temu lahko prispevajo tudi nekatere življenjske spremembe, kot so drugačni življenjski pogoji, socialna izolacija po upokojitvi, smrt življenjskega sopotnika, odselitev otrok ali slabo ekonomsko stanje, če jih človek ne uspe duševno predelati in sprejeti.

O tem, kakšna hrana in način prehranjevanja sta pomembna za starostnike, smo se pogovarjali s prof. dr. Dražigostom Pokornom, dr. med., strokovnjakom za prehrano.

Avtor: Katja Mohorič

Že tako ni vseeno, kaj jemo, še toliko bolj pa je to pomembno za starostnike. Neprimerna vrsta hrane, neprimeren način priprave in neprimerne zaužite količine se lahko hitro odražajo na celostni zdravstveni sliki. Vitamini in minerali postanejo še kako pomembni!

Starostniki nad 65 let

Nekateri dejavniki, kot so fizična nesposobnost, nezmožnost žvečenja hrane zaradi pomanjkljivih zob, nezmožnost nakupa in priprave hrane ter podobno, lahko vplivajo na uživanje hrane in manj kvalitetno prehrano. Zaradi problemov z zobmi nekateri določenih živil ne uživajo ali jih zavestno kuhajo do mehkega. Hranilne snovi se tako skoraj uničijo. Na slab tek in neugodje pri uživanju hrane lahko vpliva okvara vida, sluha, še posebej pa oteženo vohanje in okušanje hrane. Lahko se celo zgodi, da človek zaradi živčnih in duševnih bolezni, na primer Alzheimerjeve, pozabi zaužiti obrok hrane, pojasnjuje prof. dr. Dražigost Pokorn.  »V skrajnem primeru se vnos hranil toliko zmanjša, da se po določenem času pokažejo posledice. Najpogosteje na delovanju možganov. Pomanjkanje vitaminov C, B12 in E lahko vpliva na izgubo spomina, pomanjkanje B2, C, B12 in folatov na zmanjšano sposobnost mišljenja, pomanjkanje tiamina, niancina, folatov in cinka na duševno zdravje, pomanjkanje B6, B12, E, folatov in železa na kognitivne funkcije, pomanjkanje vitamina A in esencialnih maščobnih kislin na vid, tirozin, triptofan in holin pa na zmanjšano sintezo nevrotransmitorjev.«

Kazalec stanja prehrane je znižana telesna teža

Uživanje določenih živil lahko zniža tek, vpliva na slabo prehrano, absorpcijo in presnovo hrane, ali pa, nasprotno, poveča izločanje določenih hranil, ki na organizem delujejo moteče. Kljub temu, da so energijske potrebe pri starejših zaradi manjše mišične mase in majhne telesne aktivnosti nizke, jim izkoristek zaužite energije lahko prepreči zmanjšana funkcija organov, še posebej ledvic in jeter. To vpliva na celotno presnovo in pomanjkanje hranil v krvi, ki prehranjujejo celice. Tudi kronične bolezni, uživanje zdravil ter enolična prehrana brez sadja lahko še tako kvalitetno hrano hranilno povsem osiromašijo. »Če ni sadja, primanjkujejo vlaknin in antioksidantov, če ni mlečnih izdelkov, primanjkuje kalcija.

Starostno obdobje od 65. do 85. leta sicer ne zahteva posebnih dodatkov, razen v primerih, ko osebe zaužijejo manj kot 1.500 kcal na dan. Za njih je priporočljivo uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov, predvsem kalcija, vitamina D in železa,« svetuje prof. dr. Dražigost Pokorn.

Starostniki nad 85 let

V višji starosti se zmanjšajo bazalni metabolizem, absorpcija in presnova. Zaradi celične okvare je otežena sinteza beljakovin, opešata tudi imunski in endokrilni sistem, kar je opaziti v manjši presnovi hranil. »Energijske potrebe po 50. letu so za 65 kg težko žensko okoli 1.900 kcal in za 77 kg težkega moškega okoli 2.200 kcal na dan. V obdobju nad 85. letom pa bi zaradi zmanjšane fizične aktivnosti in skrčene mišične mase moralo zadostovati okoli 1.800 kcal na dan,« meni prof. dr. Pokorn in dodaja, da naj bi več kot polovico te energije pokrili s kompleksnimi ogljikovimi hidrati, vse bolj naj bi posegali tudi po živilih z veliko gostoto hranilnih snovi. »Razlog za pojav debelosti je predvsem zaradi znižane energijske potrebe in nespremenjenega teka po hrani. Iz prehrane je potrebno izključiti čim več maščob, sladkorjev in alkohola, ki najbolj povečujejo energijo hrane. Če se prehranjenost ne izboljša, je priporočljivo uvesti dodatke esencialnih hranilnih snovi.«

Prof. dr. Pokorn poudarja, da je potrebno posebno pozornost posvetiti vitaminu B12, ki se slabše absorbira, vitaminu D zaradi slabe tvorbe v koži ter okvare ledvic in jeter, kalciju zaradi povečanih potreb in kot preventiva osteoporoze, in železu zaradi kroničnih bolezni in slabše absorpcije. »Tudi v tem obdobju je za osebe, ki zaužijejo manj kot 1.500 kcal na dan, priporočljivo, da dnevno uživajo vitaminsko-mineralnih preparate, še posebej kalcij, vitamin D in železo. V visoki starosti se zmanjšajo rezerve hranilnih snovi, kar zmanjša sposobnost shajanja s količino, ki odstopa od individualnih potreb. Uravnotežena tekoča hrana je v tem obdobju kot dopolnitev prehrane bolj priporočljiva kot prehranska dopolnila, ki ne vsebujejo vseh vitaminov in mineralnih snovi,« ugotavlja prof. dr. Pokorn.

»Bistvenega pomena je stalno zagotavljanje napitkov, saj so starostniki bolj nagnjeni k dehidraciji,« poudarja prof. dr. Pokorn in svetuje: »Na dan je dobro spiti šest do osem kozarcev tekočine oziroma 30 ml na kilogram telesne teže. Alkoholne pijače in kava imajo diuretski učinek in niso primerne za nadomeščanje tekočin.«

Varovalna prehrana

Osnovna prehrana pri zdravih in obolelih starostnikih je varovalna, ki varuje pred poapnenjem žil (arteriosklerozo) in posledičnimi motnjami v prekrvavitvi. Z njo se zavira tudi staranje, saj omogoča ohranitev sorazmerno dobre preskrbe celic in tkiv s hranilnimi snovmi. Iz prehrane je zato potrebno odstraniti vse, kar bi lahko povzročilo to bolezen.

Varovalno prehrano prilagajamo glede na bolnikov okus in osebne želje, pojasnjuje prof. dr. Pokorn. »Dajemo mu tisto hrano, ki mu dobro tekne in po kateri nima težav.« To pa ne velja v primerih, ko specifične zdravstvene težave zahtevajo posebno prehrano in kadar je potrebno znižati telesno težo. Ob normalni prehrani in telesni masi sta pomembni tudi energijska uravnoteženost in način prehranjevanja. Varovalni režim obsega pogoste manjše obroke, kar razbremenjuje presnavljanje maščob. »Ljudje, ki zaužijejo štiri ali več obrokov na dan, imajo manj srčnih obolenj kot tisti, ki zaužijejo le tri ali manj,« ugotavlja prof. dr. Pokorn.

Zato je potrebno izbrati živila in pripravo hrane, ki upočasni praznjenje želodca, prebavo in vsrkavanje hranil. Topne balastne snovi vplivajo na vsrkavanje hranil ter zavirajo praznjenje želodca, trša in gostejša hrana na nižjo raven maščob in sladkorja v krvi, hrana, polna maščob in sladkorja ter zmleta hrana pa nasprotno pospešujeta praznjenje želodca in zvišujeta raven maščob in sladkorja v krvi. Izločiti je potrebno predvsem alkohol in živila z veliko holesterola ter saharoze (pesni in trsni sladkor),  ker lahko zvišajo nivo maščob, holesterola in sladkorja v krvi ter telesno težo. »Poraba sladkorja se mora zmanjšati na pod 10 % (50 g) celodnevnih potreb, poleg tega pa mora varovalna prehrana vsebovati še do 20 % beljakovin, do 35 oziroma izjemoma 40 % maščob, sicer pa ogljikove hidrate iz polnomletih žit in stročnic. Ali drugače: škrobna živila 6 enot, zelenjava 3 enote, sadje 2 enoti, meso in zamenjave 4 do 6 enot, mleko in zamenjave 3 enote, voda 8 kozarcev,« poudarja prof. dr. Pokorn.

Spremeniti je potrebno tudi hranilno-energijsko sestavo obroka ter vrsto in količino maščob. Ljudje, ki zaužijejo več kot 35 % maščob na dan, so bolj nagnjeni k poapnenju žil, kot tisti, ki jih zaužijejo manj, pravi prof. dr. Pokorn. »Nasičene maščobe, ki se nahajajo v svinjski masti, loju, slabših vrstah margarine in rastlinski masti, dvakrat bolj povišujejo raven holesterola v krvi kot nenasičene, ki se nahajajo v sončničnem, koruznem, bučnem, lanenem in podobnih oljih. Te pomagajo holesterol zniževati. Olivno olje, ki vsebuje predvsem mononenasičene maščobne kisline, nima posebnega varovalnega učinka in bolj malo znižuje holesterol, vendar je pri normalni ravni holesterola v zmernih količinah dovolj zdravo.«

Kot primer varovalne prehrane, nam prof. dr. Pokorn predstavlja nekaj variant varovalnega jedilnika za vzdrževanje in redukcijo telesne teže:

Vzdrževalno-varovalni jedilnik

Zajtrk:

1. Rezina puste šunke (30 g), kos črnega kruha, posneto mleko
2. Mehko kuhano jajce, kos črnega kruha, čaj s posnetim mlekom in žličko sladkorja
3. Sirček ali pol hrenovke, kos črnega kruha, žitna kava s posnetim mlekom in žličko sladkorja

Malica:

1. Jogurt in jabolko
2. Posneto mleko in pomaranča
3. Kefir in jabolko

Kosilo:

1. Goveja juha s kuhanim beljakom, dušeno ali kuhano meso z žličko olja, dušen riž z zelenjavo in žličko olja, kompot
2. Sadni sok, skutin narastek z žličko olja, zelena solata z žličko olja, sadna hladetina
3. Zelenjavno-mesna enolončnica z dvema žličkama olja, sadje

Malica

1. Jabolko ali sadni sok, kefir, rezina črnega kruha
2. Jabolko, jogurt, rezina črnega kruha
3. Pomaranča, košček sira

Večerja:

1. Zelenjavno-mesna solata z dvema žličkama olja, rezina črnega kruha
2. Mlečni riž iz posnetega mleka, sadna solata ali sadni sok z žličko sladkorja
3. Kuhano jajce, solata iz kuhane zelenjave z dvema žličkama olja, rezina črnega kruha.

Shujševalno-varovalni jedilnik

Zajtrk:

1. Mleko (1/4 l), graham kruh (70 g), jabolko (100 g)
2. Jogurt (1/4 l), graham kruh, pomaranča (100 g)
3. Bela kava (1/4 l mleka), graham kruh, češnje (80 g)

Malica:

1. Mleko (1/4 l ), jabolko (100 g)
2. Kislo mleko (1/4 l), jagode (120 g)
3. Sardina (30 g), graham kruh (35 g), jabolko (100 g)

Kosilo:

1. Čista goveja juha, sesekljan zrezek (6o g), kuhano korenje (100 g), kuhan krompir (200 g), zelena solata (200 g), olje za kuho (5 g)
2. Špinačna juha (200 g špinače), zrezek na žaru (60 g) stročji fižol (100 g), dušen riž (40 g), olje za kuho (5 g)
3. Enolončnica iz zelja (200 g), čebule (100 g), fižola (60 g) svinjine (60 g), olja (5 g)

Malica: Jabolko (100 g) 

Večerja:

1. Enolončnica iz mesa (60 g), olja (5 g), krompirja (100 g), cvetače (200 g) in graha (100 g)
2. Zelenjavno-mesna solata iz pese (100 g), kumaric(200 g), govedine (60 g), olja (5 g), žlice kisa, črni kruh (30 g)
3. Par hrenovk, graham kruh (35 g), solata iz paradižnika (200 g), stročjega fižola (50 g), čebule (50 g), olja (5 g) in žlice kisa.

Ob vseh teh splošnih pravilih je potrebno zaradi različnih bolezni, ki lahko pestijo starejšega človeka, upoštevati tudi posebne potrebe po prehrani. O njih se je najbolje pogovoriti z osebnim zdravnikom ali strokovnjakom.