Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Že dolgo vemo, da hrana lahko vpliva na nastanek nekaterih vrst raka in v letu 2019 je še posebej odmevala študija o prehrani kot dokazanem dejavniku tveganja za nastanek nekaj vrst raka, ki jo je s sodelavci izvedla epidemiologinja raka dr. Fang Zhang, izredna profesorica na bostonski Friedmanovi šoli za nutricionistične znanosti, ki je z odliko doktorirala iz epidemiologije na Univerzi Columbia v New Yorku.

Dr. Zhang se pri svojem raziskovalnem delu osredotoča na ovrednotenje vloge prehrane pri preprečevanju in nadzorovanju raka, njeno delo pa zajema tri kategorije. Prva zajema opazovalne študije, kar pomeni, da skupaj s svojo ekipo sodelavcev zgolj opazuje, kako prehranski vzorci vplivajo na razvoj raka, ne da bi ob tem kakor koli skušali vplivati na spremembo prehrane. Poleg tega opazujejo že obolele bolnike z rakom, pri katerih skušajo določiti, kako njihova prehrana vpliva na sam izid bolezni in kakovost življenja.

V nasprotju s samim opazovanjem zajema drugo področje njenega delovanja različne intervencije, torej poseganja v samo prehrano bolnikov, obolelih za rakom. Tovrstno raziskovanje zajema poseganje v prehrano bolnikov z rakom po onkoloških bolnišnicah s pomočjo prehranskega svetovanja in strokovno predpripravljenih obrokov ter ocenjevanje, na kakšen način strategije vplivajo na zmanjšanje stranskih učinkov zdravljenja ter sam izid bolezni. Kot tretje pa dr. Zhang raziskuje prehransko posredovanje na ravni celotne populacije, torej kako bi prehranski pravilniki (npr. davek na sladkane pijače, opozorila na pakiranjih procesiranega mesa) vplivali na zmanjšanje bremena raka.

Avtorica: Anja Kuhar Glišić

O študiji

Dr. Zhang z ekipo je raziskovala število novih primerov raka med odraslimi Američani nad 20 let, ki jih gre pripisati neustreznim prehranskim vzorcem. Ugotavljali so povezavo med tveganjem za raka in sedmimi prehranskimi dejavniki, za katere so na Ameriškem inštitutu za preprečevanje raka (AICR) in Svetovni fundaciji za raziskovanje raka (WCRF) ugotovili, da obstajajo močni dokazi, da vplivajo na zdravje. Kot sedem prehranskih dejavnikov so identificirali nizek vnos zelenjave, sadja, polnozrnatih živil in mlečnih izdelkov ter visok vnos rdečega in predelanega mesa ter sladkanih pijač.

Raziskovalci so podatke o zaužitju sedmih prehranskih dejavnikov med odraslimi Američani pridobili iz dveh najnovejših študij National Health and Nutrition Examination Survey (2013–2014 in 2015–2016), kar so povezali z incidenco raka v letu 2015, kot sta jo zabeležila Center za razvoj in preprečevanje bolezni, Nacionalni program za registracijo raka, in Program za nadzor, epidemiologijo in končne rezultate Nacionalnega onkološkega inštituta. Hkrati so definirali optimalen prehrambni vnos na osnovi priporočil programa o bremenu raka (Global burden of disease ali GBD) Svetovne zdravstvene organizacije.

Odkritja

V svoji študiji so dr. Zhang in njeni sodelavci ugotovili, da je bilo v letu 2015 med vsemi primeri novo diagnosticiranih invazivnih rakov med odraslimi Američani kar 80.110 primerov povezanih s prehrano, kar pomeni, da ima kar 5,2 % vseh novih primerov raka med odraslimi Američani v 2015 korenine v neustrezni prehrani. Za primerjavo, ugotovljeno je bilo, da podobno na breme raka vplivajo tudi uživanje alkohola (4–6 %), debelost (7–8 %) in telesna nedejavnost (2–3 %).

V praksi denimo to ponazori s statistiko prehranjevanja: trenutno Američani zaužijejo manj kot eno porcijo sadja na dan (priporočene so tri) ter 1,2 porcije zelenjave na dan (priporočene pa so štiri).

Dr. Zhang razlaga, da nekatere oblike raka, kot npr. pljučni, niso dokazano povezane s prehrano, vendar pa ta zagotovo vpliva na pojav številnih drugih vrst raka, med katere sodijo denimo kolorektalni rak, rak ustne votline, želodca, maternične sluznice, dojk po menopavzi, ledvic, prostate, jeter, slinavke, požiralnika, ščitnice, jajčnikov, žolčnika ter večkratni mielom.

Dr. Zhang in njeni sodelavci so ugotovili tudi, da se več s prehrano povezanega raka pojavlja pri moških kot pri ženskah, ravno tako pri ljudeh srednjih let (v starosti 45–64 let), v splošnem imajo najslabšo prehrano ljudje iz nižjih družbenih razredov in z nižjo izobrazbo, kar gre pripisati omejenemu dostopu do informacij o zdravi prehrani ter sami finančni sposobnosti – dobro vemo namreč, da je zdrava prehrana tako v ZDA kot v Evropi žal vedno dražja in da je najcenejša hrana tudi najmanj kakovostna.

Vpliv prehranskih dejavnikov na pojav in razvoj raka

V splošnem je študija Zhangove ugotovila, da je krivec za največ s prehrano povezanih novonastalih primerov raka v 2015 v ZDA odgovoren nizek vnos polnozrnatih živil, ki mu sledi nizek vnos mlečnih izdelkov, visok vnos predelanega mesa, nato sledijo nizek vnos zelenjave, nato sadja, visok vnos rdečega mesa ter visok vnos sladkanih pijač. Bolj natančno denimo v praksi nizek vnos polnovrednih izdelkov in mlečnih izdelkov poveča možnost kolorektalnega raka, prav tako tudi visok vnos rdečega mesa; visok vnos procesiranega mesa poveča možnost kolorektalnega raka in raka želodca; nizek vnos zelenjave in sadja poveča možnost za razvoj raka ustne votline. Za sladkane pijače sicer ni neposrednih dokazov, da vplivajo na razvoj raka, vendar pa vplivajo na debelost, ki dokazano vpliva na 13 vrst raka.

Zhangova opozori še, da je opaziti porast debelosti pri otrocih, kar lahko prispeva k opaznemu povečanju primerov raka, povezanih z debelostjo med mlajšimi odraslimi, v zadnjem času.

Statistika rakov

Od vseh 80.110 s prehrano povezanih novih primerov raka v letu 2015 v ZDA je epidemiologinja Zhang s sodelavci ugotovila, da je s prehrano najbolj povezan kolorektalni rak z 38,3 % vseh primerov odkritih rakov v letu 2015 (kar pomeni 52.225 ljudi), sledi mu rak ustne votline s 25,9 % (14.421 primerov), maternični rak s 6,1 % (3.165 primerov), rak dojk v obdobju po menopavzi s 1,6 % (3,059), rak ledvic s 3,4 % (2,017), želodca s 6,8 %(1.564) in jeter s 3,3 % (1.000). Približno 16 % s prehrano povezanih rakov gre pripisati prekomerni telesni teži. Študija je pokazala tudi, da so najbolj ogrožena skupina za razvoj s prehrano povezanih primerov raka moški v starosti 45–64 let ter etnične manjšine, kot so temnopolti in Latinskoameričani.

Enkrat zdravo, drugič ne

V zadnjih letih smo priča različnim študijam, ki enkrat določeno živilo/hranilo preferirajo, spet drugič pa lahko preberemo, da je lahko nevarno za zdravje. In tako povprečen bralec hitro ostane brez pravega kompasa. Na vprašanje, kako razlaga tovrstne kontradiktorne ugotovitve različnih študij, je dr. Zhangova odgovorila, da gre verjetno za več vzrokov. Znanstveno znanje se skozi leta ves čas nadgrajuje s pomočjo vedno novih študij, govorimo torej o razvoju nutricionistike skozi leta. Kot primer navede vitamin D, ki je v preteklosti veljal za učinkovitega pri znižanju tveganja za številne bolezni, sploh kardiovaskularne in raka, danes pa vedno več študij potrjuje, da ni tako. V eni od svojih študij je celo ugotovila, da jemanje vitamina D kot prehranskega dodatka nima vpliva na izboljšanje zdravja ali pa je ta zanemarljiv, v določenih primerih (ob velikih dozah) kvečjemu obratno.

Pravi tudi, da različne študije uporabljajo različne pristope, kar lahko vodi k različnim rezultatom. Kot primer navede opazovalne študije, ki lahko identificirajo povezavo med prehranskimi dejavniki in tveganjem za pojav bolezni, medtem ko intervencijske študije ne pridejo do enakih rezultatov. Različna testiranja zdravil in intervencijske prehranske študije so pogosto kratkega roka, sodelujoči so posebej izbrani in oprijemljivost dolgoročnih prehranskih sprememb je vprašljiva. Zato se je, vsaj pri primerih raka, povezanih s prehrano, težje zanesti na ugotovitve intervencijskih študij in so lahko dokazi opazovalnih študij tako bolj zgovorni in relevantnejši.

Za konec

Zhangova opozori, da je rak kompleksna bolezen ter da težko identificiramo ali izoliramo le en dejavnik tveganja. Žal čarobna paličica ne obstaja in ključ do zdravja je še vedno zdrava prehrana, ki vsebuje dovolj sadja, zelenjave, polnozrnatih izdelkov in mlečnih izdelkov, izogibati pa se je treba rdečemu in predelanemu mesu ter sladkanim pijačam, da bi znižali breme raka pri prebivalstvu. Hkrati je nujno potrebna tudi telesna dejavnost, saj nam nič ne pomaga, če se zdravo prehranjujemo, če pa se pri tem nič ne gibamo.

Cilj Zhangove je, da bi lahko na nacionalni ravni spremenili prehrano, uvedli denimo davek na sladkane pijače, nezdravo hrano ustrezno označili z nalepkami in tveganjem, ki ga prinaša, pocenili sadje in zelenjavo itd., da bi bila zdrava prehrana na voljo vsem, sploh tistim z nižjimi prihodki. Konec koncev, zaključi, je na dolgi rok takšna ureditev cenejša kot preventivni pregledi proti raku, hkrati pa bi se povečali tako kakovost kot tudi dolžina življenja.

 

A Neustrezna prehrana dokazano lahko pripomore k nastanku določenih vrst rakov.

B Z neustrezno prehrano je najbolj povezan kolorektalni rak, ki mu sledi rak ustne votline.

C Na pojav s prehrano povezanega raka imajo največji vpliv nizek vnos polnozrnatih živil in mlečnih izdelkov ter visok vnos predelanega mesa.