Ljudje se čedalje bolj zavedamo pomena zdrave prehrane in smo kot potrošniki in kupci pri nakupu živil pozorni na to, kaj piše na embalaži. Za zdaj nimamo zagotovil, da so trditve, ki jih preberemo, tudi resnične. Verjetno nihče ne dvomi o zapisu, da je C-vitamin pomemben za vzpostavljanje in ohranjanje odpornosti organizma. Morda nekoliko bolj podvomimo o tem, da bi bile »kinderšnite« dobre za zdravje otrok. Ali pa tudi ne.
Še manj verjetno dvomimo o tem, da si z uživanjem probiotičnih jogurtov zvišujemo odpornost organizma. (Že mora biti res, če se toliko govori o tem!) Pa čeprav te trditve še niso dokazane. Dokler na trgu ni učinkovite regulacije prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih, je seveda težko presoditi. Z letošnjim letom naj bi na tem področju zavladal večji red.
Evropska agencija za varno hrano (EFSA) je namreč konec lanskega leta končala z ocenjevanjem zdravstvenih trditev na živilih. Do konca junija naj bi bil končno objavljen seznam dovoljenih in prepovedanih prehranskih in zdravstvenih trditev. To med drugim pomeni tudi to, da bodo inšpekcijske službe rabo trditev lahko začele tudi v praksi bolje nadzorovati. In da bomo potrošniki bolje zavarovani pred zavajajočimi trditvami, ki jih proizvajalci ponujajo na živilih.
Avtor: Maja Korošak; dr. Igor Pravst
Zakaj tako dolgo traja?
Proces potrjevanja zdravstvenih trditev in izdelovanje seznama dovoljenih prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih se je začel leta 2006, ko je bila sprejeta Uredba o tem oziroma leta 2007, ko je ta uredba stopila v veljavo. Resno so začeli delati 2008 in zdaj je seznam že izdelan, potrditi ga morata še Evropski parlament in Evropski svet. Večina trditev, razen tistih, ki se nanašajo na probiotike in na zelišča oziroma izdelke iz njih, je bila pregledanih in potrjenih oziroma zavrnjenih, je povedal dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko v Ljubljani. Vseh vloženih trditev skupaj je bilo približno 4.500, od tega se jih je 2.758 že preverilo, na seznamu dovoljenih trditev pa jih je zdaj 222. Toda zakaj vse to traja tako dolgo?»Za vsako od teh trditev je morala Evropska agencija za varno hrano pogledati znanstvene dokaze in ugotoviti, ali je utemeljena in podprta s primernimi raziskavami in v resnici drži, ali zanjo ni znanstvenih dokazov in torej ne drži. Dokaze je bilo treba zbrati, jih pregledati, ovrednotiti, izdelati mnenja in ta mnenja obravnavati na strokovnem odboru. EFSA je te preglede opravljala več kot dve leti in pripravila strokovna mnenja, šele potem je Evropska komisija začela izdelovati seznam,« je pojasnil dr. Pravst.
Poseben problem je bil v tem, da so bile v času sprejetja uredbe nekatere trditve v določenih državah že dovoljene. Zato je bilo z uredbo predvideno, da se vse tiste trditve, ki so bile na trgu že pred sprejetjem uredbe, obravnavajo najprej. Tako so morale države članice za te trditve priskrbeti dokaze in jih posredovati Evropski komisiji, ta pa naprej na EFSA. V ta proces se je potem vključila tudi industrija in proizvajalci so sami posredovali dodatne dokaze. Vseh teh trditev je bilo kar 44.000. Ko so opravili prvi pregled, so ugotovili, da so mnoge med seboj podobne in da jih je v resnici okrog 4.500.
Uspeh slovenskega podjetja
Postopek potrjevanja novih trditev pa je tak, da mora proizvajalec sam zbrati vse dokaze in jih predložiti Evropski agenciji za varno hrano. Te trditve bodo torej še naprej nastajale, vendar v manjšem številu. V tem času je bilo na primer na novo obravnavanih približno 100 trditev za zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni, od teh jih je bilo pozitivno ocenjenih le 12.
Zadnji primer ugodno ocenjene trditve je bila prav trditev slovenskega podjetja. Družba Valens iz Celja je vložila vlogo za novo trditev, in sicer da ječmenovi betaglukani znižujejo holesterol v krvi, ki je dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. To trditev je agencija ugodno ocenila, naslednja stopnja pa je, da Evropska komisija to potrdi in odločitev objavi v Uradnem listu Evropske unije. Šlo je za ječmenovo moko, ki se imenuje reduchol, ki jo bodo proizvajalci živil lahko uporabljali za to, da bodo iz nje izdelovali kruh in druge izdelke, ki bodo zmanjševali holesterol v krvi. Dnevno zaužitje 3 gramov vodotopne vlaknine betaglukan, ki jo vsebuje ječmenova moka, lahko zniža raven holesterola za do 17 odstotkov, je povedal dr. Igor Pravst. Ječmen, ki je bogat z betaglukani, so v Sloveniji poskusno posadili na Gorenjskem v okolici Kamnika ter v Prekmurju. Poskusna polja pa zajemajo okoli pet hektarjev. Sestavina reduchol, ki je koncentriran vir betaglukanov, je sposobna povečati viskoznost v prebavnem traktu. Reduchol je sestavljen iz zelo dolgih polimernih verig. Te verige v vodi nabreknejo in v prebavilih povzročijo zgostitev prežvečene hrane, iz katere se upočasni vsrkavanje holesterola. Na ta način telo izloči več holesterola. Ugodna znanstvena ocena, ki jo je na osnovi vloge slovenskih strokovnjakov podala Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pomeni velik uspeh slovenske znanosti in živilske industrije.
Prava trditev na pravem izdelku?
Seznam že obstoječih zdravstvenih trditev, ki bodo ostale dovoljene, naj bi bil objavljen do konca letošnjega junija in bi tako stopil v veljavo do konca tega leta, če se ne bo kaj zapletlo.
Proizvajalci poznajo mnenja EFSA in tako vedo, katere trditve so v tem trenutku ugodno ocenjene in katere ne. To, da proizvajalec uporabi na določenem živilu trditev, ki je odobrena, pa še ne pomeni, da je to živilo zares zdravo in da ugodno učinkuje na zdravje. Kako naj potrošniki vemo, da izdelek zares vsebuje tisto, kar na njem piše? In kako naj vemo, kdaj zaužijemo preveč ali kdaj premalo vitamina C in kdaj zaužijemo dovolj probiotičnih bakterij? Dr. Igor Pravst: »Uredba je predvidela, da se zdravstvene trditve lahko uporabljajo na živilih, ki imajo ugodno prehransko sestavo – npr. vsebujejo manj sladkorja, manj maščob. V skladu s tem naj bi bili izdelani natančni kriteriji, na katerih živilih se zdravstvene trditve lahko pojavljajo in na katerih se ne smejo. Konkretno bi to lahko pomenilo, da se določena zdravstvena trditev lahko uporablja na primer na polmastnem jogurtu, ne pa tudi na polnomastnem. Evropska komisija bi takšne kriterije za uporabo zdravstvenih trditev morala sprejeti že pred dvema letoma, vendar ji zaradi pritiskov nekaterih držav in industrije to ni uspelo. To pomeni, da se bodo prehranske in zdravstvene trditve, tudi ko bo seznam že sprejet, še vedno lahko uporabljale tudi na izdelkih, ki nimajo preveč ugodne prehranske sestave.«
Zmeda bo manjša
Rešitev bi bila seveda v tem, da bi Evropska komisija naredila tisto, kar ji nalaga zakon. Kako naj torej ravna potrošnik, katerim trditvam v tem prehodnem obdobju lahko verjame in katerim ne? »Težko je izpostavljati problematične izdelke, dokler pravila niso zapisana v uredbi. Tudi končne odločitve EFSE v nekaterih primerih še niso znane. Tako je npr. trenutno veliko zdravstvenih trditev na izdelkih povezanih s probiotiki, čeprav še nobena probiotična kultura doslej ni dobila ugodne ocene. To seveda še ne pomeni, da so trditve dejansko zavajajoče ali neresnične, pomeni pa, da za zdaj EFSI še niso bili predstavljeni dokazi, ki bi jo prepričali v učinkovitost probiotikov. Stroka na tem področju namreč še ni enotna. Ko bo seznam odobrenih trditev sprejet, bo zmeda pri uporabi zdravstvenih trditev na živilih vedno manjša.«
Dr. Igor Pravst pove tudi to, da na Inštitutu za nutricionistiko proizvajalce skušajo naučiti, kako pravilno uporabljati prehranske in zdravstvene trditve na živilih, zato da so po eni strani v skladu z zakonom, po drugi strani pa zato, da je potrošnik pravilno informiran. Tako organizirajo različna izobraževanja, od konferenc, tudi mednarodnih, do delavnic, ki so namenjene nosilcem živilske dejavnosti. Proizvajalci kažejo veliko zanimanja za te dogodke, saj vedo, da se pravila na tem področju zaostrujejo. Na delavnicah se naučijo, kako mora biti trditev zapisana – najprej tako, da jo potrošnik lahko brez težav razume. Povedo jim tudi, kakšne omejitve veljajo pri uporabi trditev. Na izdelkih, ki nosijo zdravstveno trditev, morajo biti včasih napisana tudi kakšna opozorila. Nujna je izjava o pomembnosti pestre in uravnotežene prehrane. Potrošnika je treba primerno informirati tudi o tem, kako pravilno uporabljati izdelek.
April, 2012
