Predelana živila so izredno donosna tržna niša in v vsej poplavi izdelkov se le-ti morajo nekako med seboj ločiti. Ena od strategij živilskih proizvajalcev je označevanje živil s trditvami (s prehranskimi ali z zdravstvenimi), s katerimi želijo svoj izdelek izpostaviti v veliki množici podobnih izdelkov. Na ta način proizvajalci uporabnikom sporočajo, da je živilo, v primerjavi s podobnimi izdelki, ki takih hranil nimajo ali jim niso dodana, hranilno, fiziološko ali kako drugače boljše za zdravje. Predmet trditev so številna hranila in druge snovi, med drugim vitamini, minerali, vključno z elementi v sledeh, aminokisline, esencialne maščobne kisline, prehranske vlaknine, različne rastline in zeliščni izvlečki s hranljivim ali fiziološkim učinkom, ki so (lahko) prisotne v živilih.
Avtor: dr. Polona Prohinar
Zdravstvena trditev
… je vsaka trditev, ki navaja povezavo med živilom ali eno njegovih sestavin in zdravjem. V nobenem primeru prehranske ali zdravstvene trditve ne smejo namigovati, da z zdravo uravnoteženo prehrano ni mogoče pridobiti vseh potrebnih in priporočenih hranil. Prav tako prehranske in zdravstvene trditve ne smejo spodbujati ali opravičevati pretiranega uživanja živil, na katerih se nahajajo. Trditve se tudi ne smejo nanašati na spremembe telesnih funkcij, ki bi lahko prestrašile ali izkoristile strah potrošnika. V EU so prepovedane vse trditve, ki kakorkoli napeljujejo na to, da bi bilo lahko zaradi neuživanja določenega živila ogroženo zdravje. Prav tako ni dovoljeno uporabljati trditev, ki se sklicujejo na stopnjo ali količino izgubljene teže. Pri zdravstvenih trditvah mora biti vedno navedena tudi količina živila, ki je potrebna za zatrjevani učinek. Prav tako je potrebna izjava, ki naslavlja osebe, ki se morajo izogibati uporabi živila.
Prehrana je seveda le eden od dejavnikov, ki vplivajo na pojav določenih bolezni. Ostali dejavniki, kot so starost, genske nagnjenost, raven telesne dejavnosti, uživanje tobaka in drugih drog, izpostavljenost okolju ter stres – vse to lahko vpliva na pojav bolezni. Takšni dejavniki, ki so specifični za vsakega človeka, niso upoštevani v raziskavah, na katerih temeljijo zdravstvene trditve na živilih. Njihov pomen je zaradi tega lahko le orientacijski, splošen in ne nujno uporaben za vsakega posameznika.
Velika pomanjkljivost pravil označevanja je tudi ta, da so enostranska in se osredotočajo na posamične sestavine živila. Tako ima lahko visoko predelano, energijsko bogato, a hranilno revno živilo trditev, da varuje zdravje zaradi nekoliko zmanjšane vsebnosti maščob. Čeprav načela zdravega prehranjevanja odsvetujejo predelana živila iz rafiniranih sestavin, prav takšna živila velikokrat nosijo trditve – zdravstvene ali prehranske. Zdrava nepredelana in sveža živila takšnih trditev ne potrebujejo, zato na oddelkih sadja in zelenjave ne najdemo zdravstvenih trditev.
Pomanjkljivost zdravstvenih trditev je tudi v tem, da snov, na katero se nanašajo, navadno ni bila predmet raziskav v takšni obliki ali kontekstu, kot se nahaja v tem določenem živilu. Vedno je vprašljiva razpoložljivost, obstojnost in resnična uporabnost tega hranila v novem živilu. Učinkov posameznih hranil se znanstveno ne ugotavlja za vsako novo živilo posebej, ker bi to bil predolg in predrag postopek. Rezultati testiranja posameznih hranil in njihovih učinkov se zato večinoma privzamejo. Večina zdravstvenih trditev je na t.i. funkcionalnih živilih, ki nosijo omejitve glede tega, kdo lahko ta živila uporablja. Prav tako je večina zdravstvenih trditev na funkcionalnih živilih opremljena z navedbo največje dovoljene količine tega živila. Kadar so hranila dodana živilu, kot je to primer v funkcionalnih živilih, je določeno njihovo največje priporočeno dnevno zaužitje. Vse omenjene omejitve so navadno navedene v majhnem tisku. Prav tako so funkcionalna živila v prodaji med običajnimi živili. Zaradi tega enostavno in nevede kupimo ter zaužijemo funkcionalno živilo.
Uporaba tako prehranskih kot zdravstvenih trditev je zakonsko urejena.
Pravilniki in uredbe na eni strani naj bi ščitile nevednega končnega uporabnika, na drugi strani pa hkrati spodbujajo razvoj inovativnosti agroživilske industrije. Na področju zdravstvenih trditev je v EU trenutno prava zmeda, saj je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA – European food safety agency) v postopku ponovnega ocenjevanja več sto posameznih prošenj za uporabo zdravstvenih trditev. Kar nekaj trditev so pred kratkim zavrnili. Največ od teh na področju trditev glede koristnih učinkov probiotikov in antioksidantov. Med odobrenimi zdravstvenimi trditvami je največ takšnih, ki poudarjajo koristne učinke rastlinskih sterolov. Rastlinski steroli in estri rastlinskih stenolov naj bi namreč prispevali k znižanju holesterola v krvi, ki je faktor tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Trditev mora vsebovati informacijo, da je koristen učinek dosežen pri zaužitju 1,5–2,4 g rastlinskih sterolov dnevno, da je znižanje holesterola, ki ga lahko pričakujemo, 7–10 % ter da pride do tega učinka po 2–3 tednih rednega uživanja tega živila.
Še en primer zdravstvene trditve je trditev na žvečilnih gumijih, ki so slajeni s ksilitolom. Tak žvečilni gumi naj bi namreč zmanjševal zobno gnilobo. Trditev mora vsebovati informacijo, da je za učinek treba prežvečiti 2–3 g žvečilnih gumijev, ki so slajeni s 100-odstotnim ksilitolom vsaj 3-krat dnevno po obrokih.
Trditev, da so esencialne maščobne kisline potrebne za normalno rast in razvoj otrok se lahko pojavlja na živilih, ki vsebujejo alfa-linolenično kislino (ALA; omega-3 maščobne kisline) in linoleično kislino (LA; omega-6 maščobne kisline). Vsebovati mora informacijo, da je koristne učinke pričakovati ob zaužitju 2 g linolenične kisline in 10 g linoleične kisline dnevno.
Prehranske trditve
To so vse trditve, ki navajajo, domnevajo ali namigujejo, da ima živilo posebne prehranske lastnosti zaradi energije (kalorične vrednosti) in/ali hranil ali drugih snovi, ki jih vsebuje (ali jih vsebuje v znižanih ali povečanih deležih, ali jih ne vsebuje). Izpeljank prehranskih trditev je zelo veliko in za njihovo razumevanje je potrebno poznavanje pravil, ki omogočajo njihovo uporabo.
| Na temo znižane energijske vrednosti je mogoče zaslediti kar tri pomensko zelo podobne, a količinsko različne trditve: | |
| Nizka energijska vrednost. | Trditev je dovoljena na živilskih izdelkih, ki imajo manj kot 40 kcal na 100 g za trdna živila ali manj kot 20 kcal na 100 g za tekočine. |
| Zmanjšana energijska vrednost. | Živilo ima vsaj za 30 % manjšo energijsko vrednost kot podobna živila. Navedena mora biti lastnost, ki živilu znižuje energijsko vrednost. |
| Brez energijske vrednosti. | Trditev je dovoljena na živilih, ki vsebujejo manj kot 4 kcal na 100 ml. |
| Na temo maščob je podobnih trditev še več: | |
| Nizka vsebnost maščob. | Ta trditev se lahko pojavlja na vseh izdelkih, ki imajo manj kot 3 g maščob na 100 g trdnega živila ali manj kot 1,5 g maščob na 100 ml tekočega živila. |
| Brez maščob. | Živilo s to trditvijo ima lahko največ 0,5 g maščobe na 100 g ali 100 ml. |
| Nizka vsebnost nasičenih maščob. | Skupna količina nasičenih maščobnih kislin in transmaščobnih kislin v izdelku ne sme presegati 1,5 g na 100 g trdnega živila ali 0,75 g na 100 ml tekočega živila. V obeh primerih skupna količina nasičenih maščobnih kislin in transmaščobnih kislin ne sme zagotavljati več kot 10 % energije. |
| Brez nasičenih maščob. | Skupna količina nasičenih maščob in transmaščobnih kislin ne sme presegati 0,1 g nasičenih maščob na 100 g ali na 100 ml živila. |
| Še nekaj pogostih prehranskih trditev, ki jih srečujemo na živilih na našem tržišču: | |
| Vir beljakovin. | Vsaj 12 % energijske vrednosti takšnega živila morajo zagotoviti beljakovine. |
| Visoka vsebnost beljakovin. | V takšnem živilu vsaj 20 % energijske vrednosti zagotavljajo beljakovine. |
| Vir prehranske vlaknine. | Živilo vsebuje vsaj 3 g prehranske vlaknine na 100 g ali vsaj 1,5 g vlaknine na 100 kcal živila. |
| Visoka vsebnost prehranske vlaknine. | Ta trditev je dovoljena, kadar živilo vsebuje vsaj 6 g prehranske vlaknine na 100 g ali vsaj 3 g vlaknine na 100 kcal živila. |
| Nizka vsebnost natrija/soli. | Izdelek ne vsebuje več kot 0,12 g natrija ali enakovredne količine soli na 100 g ali na 100 ml. |
| Zelo nizka vsebnost natrija/soli. | Živilo ne vsebuje več kot 0,04 g natrija ali enakovredne količine soli na 100 g ali na 100 ml. |
| Brez natrija/soli. | Živilo ne vsebuje več kot 0,005 g (5 mg) natrija ali enakovredne količine soli na 100 g živila. |
| Nizka vsebnost sladkorjev. | Manj kot 5 g sladkorjev na 100 g trdega živila ali 2,5 g sladkorjev na 100 ml tekočega živila. |
| Brez sladkorjev. | Živilo vsebuje manj kot 0,5 g sladkorjev na 100 g ali na 100 ml. |
| Brez dodanih sladkorjev. | Izdelek ne vsebuje nobenih dodanih mono- ali disaharidov. Če so v živilu naravno prisotni sladkorji, je treba dodati tudi izjavo »vsebuje naravno prisotne sladkorje«. |
December, 2010
