Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Slane prigrizke prepogosto pojemo za premostitev obrokov (npr. malice). Prav tako so slani prigrizki popularna rešitev ob posebnih priložnostih – zelo enostavno je ponuditi čips, krekerje, slane palčke, prestice, … Z nekaj izjemami so slani prigrizki neprimerna izbira, če se želimo zdravo prehranjevati. Nezdravi so zaradi prevelike vsebnosti soli, strupenih ojačevalcev okusa, prevelike vsebnosti (škodljivih) maščob ter strupenih kemičnih spojin, ki so posledica termične obdelave živila.

 

Na tržišču se pojavljajo že nekoliko bolj zdrave različice škodljivih slanih prigrizkov. Te navadno vsebujejo znatno manj soli, manj maščobe, ki je večinoma rastlinska in nehidrogenirana, ter so brez škodljivih aditivov. Te lastnosti pogosto sovpadajo z ekološko pridelanimi sestavinami, kar dodatno poveča njihovo vrednost.

Oreščki in semena so zelo primerna malica, vendar je pomembno, da izbiramo takšne, ki niso soljeni, niso praženi in ne vsebujejo dodatnega olja. Oreščki in semena so mastna živila, vendar je njihova kakovost ravno v vsebnosti koristnih poli- in mononenasičenih maščobnih kislin.

 

Ojačevalci okusa so zelo pogost prehranski dodatek slanih prigrizkov. Le-tem je industrijsko dodan, ker poveča okus slanosti. Najpogosteje dodan ojačevalec okusa je mononatrijev glutamat (MSG) oziroma E621. Kemično je aminokislina, torej sestavina beljakovin. Glutamat, v sklopu beljakovin in vezan na ostale aminokisline, ni škodljiv. Problematičen je v izolirani, koncentrirani obliki. Včasih so ga pridobivali s kemično izolacijo iz pšeničnega glutena, danes pa so glavni vir bakterije. Številni ljudje imajo težave, povezane z uživanjem glutamata. Najpogosteje gre za glavobol, lahko pa tudi slabosti, težave z dihanjem, potenje, … Mononatrijev glutamat deluje nevrotoksično, torej poškoduje možganske in živčne celice. MSG je nevrotransmiter, ki vzdraži živčne celice, tako na jeziku kot tudi drugje po telesu.

 

Akrilamid je kemična spojina, ki nastaja pri toplotni obdelavi (pečenju, praženju, cvrtju)

nekaterih škrobnih živil nad 120 °C. Pride namreč do kemične reakcije med gradniki beljakovin (aminokislinami) in enostavnimi sladkorji v živilu. Še posebej veliko akrilamida se tvori, kadar živilo vsebuje veliko aminokisline asparagin. Problematična je suha in/ali mastna toplotna obdelava, pri segrevanju v vodi ali na pari pa ne pride do reakcije v takšni meri. Med slanimi prigrizki najdemo akrilamid predvsem v čipsih in krekerjih, nekaterih žitnih pripravkih ter različnih vrstah kruha in krušnih slanih izdelkih (prestice, palčke, …). Povzroča več vrst raka in je hkrati nevrotoksičen. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) sta določili varno dnevno količino zaužitega akrilamida, in sicer 0,5 mg na kilogram telesne teže. Žal te omejitve ne ščitijo pred škodljivimi učinki pogostega uživanja živil, ki vsebujejo akrilamid.

 

Maščob je v večini slanih prigrizkov preveč. Problematični so tisti prigrizki, ki vsebujejo nasičene maščobe. Teh telo niti ne potrebuje, temveč so zanj celo škodljive. Še posebej pa škodijo našemu zdravju transmaščobe, ki jih najdemo v mnogih pekovskih izdelkih in tudi npr. slanih krekerjih. Transmaščobe so stranski produkt nepopolne hidrogenacije tekočih rastlinskih maščob. S hidrogenacijo rastlinske maščobe, ki so sicer neobstojne in podvržene oksidaciji (žarkosti), pridobijo stabilnost, s čimer predelano živilo pridobi daljši rok trajanja. Transmaščobe povečujejo količino holesterola v krvi in še kako drugače negativno posegajo v metabolizem maščob. S tem prispevajo k boleznim srca in ožilja ter debelosti.

 

Slani prigrizki vsebujejo (pre)velike količine soli, zato lahko z njimi presežemo dnevno priporočeno vrednost (5 g soli dnevno). S prekomernim uživanjem soli s hrano tvegamo svoje zdravje. Visok krvni tlak (ima ga skoraj 40 % Slovencev) je skupaj s kajenjem in povišanim holesterolom krivec za 80 % vseh smrti zaradi bolezni srca in ožilja. Priporočeno je zaužiti celo manj kot 5 g soli na dan. Slovenci naj bi zaužili več kot 12 g dnevno. Na krvni tlak lahko med drugim pozitivno vplivamo z znižanjem vnosa soli s hrano, povišanjem vnosa kalija s hrano, ustreznim uživanjem sadja in zelenjave. Na nekaterih živilih ni označena količina soli, temveč količina natrija. Natrij je tista sestavina soli, ki jo okušamo in ki močno vpliva na povišanje krvnega tlaka. Ob povečanju koncentracije natrija v krvi pride do zadrževanja vode v telesu, do pojava žeje in do zmanjšanja količine urina. Če živilo vsebuje 1 g natrija, to pomeni kar 2,5 g soli (kar je že polovica dnevnega priporočenega vnosa). Zniževanje vnosa soli s hrano se lahko začne tako, da ne uživamo slanih prigrizkov.

 

Izračun količine soli

NaCl (sol, v gramih) = Na (natrij; v gramih) x 2,54

 

Zanimivost

Z zmanjšanjem vnosa soli se zmanjša potreba po soli. Količina soli, ki smo jo uživali pred zmanjšanjem, postane neprijetna.

 

 

Februar, 2011

Ne spreglejte

Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več
Redno odvajanje blata je ključno za ohranjanje zdravega prebavnega sistema. Vendar pa se pri nekaterih posameznikih pojavijo težave z zaprtjem,
Preberi več
Ste že slišali za spondilolistezo? Morda ste imeli postavljeno diagnozo in vas zanima kaj pričakovati na poti do okrevanja? Kako
Preberi več
Rak žolčnika in žolčevodov je razmeroma redka bolezen in je bolezen starejših ljudi. Pojavlja se po 50. letu starosti, najpogosteje
Preberi več
Ali ste se kdaj vprašali, kaj so vnetne miopatije in kako vplivajo na zdravje vaših mišic? Ste imeli postavljeno diagnozo
Preberi več