Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Obstaja veliko načinov, kako kljubovati staranju, a kljub temu se moramo sprijazniti z dejstvom, da temu neizbežnemu fiziološkemu procesu nikakor ne moremo uiti. Ker se zaradi bioloških sprememb, do katerih prihaja v telesu s staranjem, postopoma spreminja naša koža in tudi vse telesne funkcije, bodo imele drage kozmetične kreme le malo vpliva na naš izgled v starosti, če ne bomo hkrati poskrbeli tudi za dobro psihofizično kondicijo. Marsikdo bi bil pripravljen v želji po večno mladem in lepem obrazu storiti prav vse, celo prodati svojo dušo, a na srečo nam zvijače, s kakršno je mladost ohranil prevzetni Dorian Gray, niso na voljo.

Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana

 

Številni dejavniki, ki pospešujejo staranje, so neizbežni (dednost, onesnaženost, vlažno in vroče podnebje, življenje v mestu), druge lahko v veliki meri ali vsaj deloma omilimo (stres v službi, nepravilna prehrana, škodljive razvade, premalo gibanja). Ker se vedno bolj zavedamo, da so s starostjo povezane bolezni v veliki meri posledica nastajanja prostih radikalov v naših tkivih, stopa v ospredje pomen antioksidantov, ki varujejo celične strukture pred poškodbami prostih radikalov.

 

Kisik

Kisik je element, nujen za življenje, po drugi strani pa ni nevaren le za primitivne oblike življenja (anaerobne bakterije), pač pa so nekatere njegove oblike, ki nastajajo pri porabi kisika v celicah, škodljive tudi za nas. Imenujemo jih prosti radikali. Pred dvema milijardama let je kopičenje kisika v ozračju doseglo okoli 10 %, kar je pomenilo prevlado aerobnega načina življenja nad anaerobnim. Te razmere so lahko preživela bitja, ki so bila pri svojih presnovnih procesih zmožna uporabljati kisik. Čeprav so razvila mehanizme za kompenzacijo toksičnih učinkov kisika, prosti radikali v prevelikih količinah še vedno predstavljajo grožnjo našemu organizmu. Gre za atome, ione, molekule ali njihove dele, ki imajo en sam elektron, zaradi česar so izredno reaktivni in agresivni. Tako so sposobni bliskovito reagirati z drugimi spojinami, napasti zdrave celice in poškodovati beljakovine, maščobe ali nukleinske kisline. Reakcija prostih radikalov z lipidi v našem telesu, pri kateri ti radikali reagirajo s celičnimi membranami zdravih maščobnih celic, vodi do nastanka lipidnih peroksidov, zelo nevarnih in obstojnih prostih radikalov, ki povzročajo številne degenerativne bolezni sodobnega časa, med drugim aterosklerozo, sladkorno bolezen, rakava obolenja, demenco itd. Prosti radikali v našem telesu nastajajo tako rekoč neprestano, največ pa jih nastane med izgorevanjem kisika, ko iz hranilnih snovi nastaja energija. Bolj kot je obilen naš obrok, več prostih radikalov nastane. Količina prostih radikalov se poveča tudi zaradi pretiranega izpostavljanja soncu, onesnaženosti, konzervansov, jedrskega sevanja, kajenja, alkohola in vsem dobro poznanega stresa.

V vseh letnih časih in v vseh starostnih obdobjih je pomembno, da dolgoročno skrbimo za svoje telo in krepimo svoje zdravje. Najbolje bomo to storili z uravnoteženo hrano, ki naj bo razporejena v več manjših obrokov. Izkazalo se je namreč, da na dolgo življenjsko dobo v največji meri vpliva t.i. kalorična restrikcija, to je omejitev vnosa hrane. Preobilni obroki so torej glavni krivec nastajanja škodljivih prostih radikalov. Poskusi z laboratorijskimi podganami kažejo, da so bile živali, ki so jih dolgotrajno hranili z nizkokalorično hrano, manj podvržene t.i. oksidacijskemu stresu, zaradi česar so bile bolj zdrave in so dosegle višjo povprečno in maksimalno življenjsko dobo, včasih so živele tudi polovico dlje kot njihove preobilno hranjene sovrstnice.

Omejitev vnosa kalorij lahko torej pripomore k počasnejšemu staranju in prepreči nastanek številnih bolezni. Zavedati pa se moramo, da mora takšna hrana kljub vsemu vsebovati vsa potrebna mikrohranila, se pravi ustrezne vitamine in minerale. Nekatere med njimi imenujemo antioksidanti ali lovilci prostih radikalov, saj lahko ustavijo oksidacijo maščob, preprečijo kvarjenje proteinov in genetskega materiala v celicah. Naše telo je sposobno nevtralizirati proste radikale in ohranjati celično ravnovesje tudi s pomočjo določenih encimskih sistemov. Encimi, ki nevtralizirajo proste radikale, so npr. hidroperoksidaze in superoksidne dismutaze. Slednji so ime za družino encimov, ki nastajajo v našem organizmu, a na to, ali naše telo proizvaja več ali manj teh encimov, pomembno vplivata tudi dednost in način življenja. Najpomembnejši antioksidanti so: vitamina C in E, selen, betakaroten, koencim Q10, v novejšem času pa se kot izredno učinkovit antioksidant omenja piknogenol. Raziskave kažejo, da antioksidanti zmanjšujejo tveganje za razvoj številnih sodobnih bolezni, kot so npr. ateroskleroza, rak, bolezni srca in ožilja. Prav tako izboljšujejo delovanje imunskega sistema, lajšajo težave pri vnetju sklepov ter povečujejo delovno storilnost.

Zmernost je še vedno najboljši odgovor na večino vprašanj. Če bomo hrano uživali v manjših obrokih in poskrbeli za ustrezno dodajanje vitaminov, mineralov oz. antioksidantov, bomo s tem uspešno zmanjšali število prostih radikalov, ki grozijo našemu organizmu.

Zanimivost

Oksidacijski stres pomeni porušeno ravnotežje med nastajanjem reaktivnih kisikovih spojin, t.j. prostih radikalov, in delovanjem antioksidantov, ki te spojine nevtralizirajo. Oksidacijski stres je torej drug izraz za povečan delež prostih radikalov v tkivih. Proti njemu se med drugim borimo z antioksidanti (ki pospešijo odstranjevanje prostih radikalov), medtem ko lahko denimo acetilsalicilna kislina, statini (zdravila za zniževanje holesterola in serumskih lipidov) in ACE-inhibitorji (zdravila proti povišanemu krvnemu tlaku) do neke mere zmanjšajo njihovo nastajanje. 

 

Citati

»Raziskave kažejo, da antioksidanti zmanjšujejo tveganje za razvoj številnih sodobnih bolezni, kot so npr. ateroskleroza, rak, bolezni srca in ožilja.«

 

 

Januar, 2010

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več