»Zame je covid-19 kuga 21. stoletja,« so le ene izmed številnih odmevnih besed, ki so jih predstavniki medicinske stroke izrekli na novinarski konferenci, ki jo je za medije 27. avgusta organizirala Slovenska medicinska akademija. Prišle so iz ust predsednika akademije, Pavla Poredoša. Ta je opozoril, da se v zadnjem času v medijih vse pogosteje pojavljajo zapisi, ki dvomijo o resnosti bolezni covid-19, jo označujejo za »navadno gripico«, nekateri pa gredo celo tako daleč, da vladne ukrepe označujejo z »antifašističnimi«, »antiustavnimi« in za »jemanje svobode«.
Poredoš se strinja, da do določene mere celo res gre za neko obliko jemanja svobode, a poudarja, da je svoboda posameznika omejena s pravicami drugega posameznika. Zato je še toliko bolj pomembno, da v teh kritičnih časih mediji javnosti posredujejo preverjene strokovne informacije ter tako ohranjajo zaupanje javnosti v stroko in posledično tudi visoko raven izvajanja zaščitnih ukrepov, ki so se v času, ko še nimamo cepiva ali zdravila za bolezen, izkazali kot edini vsaj delno učinkoviti.
Avtorica: Helena Žagar
Znašli smo se v srednjem veku
Vodja strokovne skupine za covid-19 pri Ministrstvu za zdravje Bojana Beović je izrazila zaskrbljenost, ker trenutno še nimamo ne cepiva in ne zdravila. »Znašli smo se v okoliščinah predznanstvenega obdobja, ko moramo, podobno kot v srednjem veku, uvajati nefarmakološke ukrepe, ki fizično preprečijo, da bi do okužbe prišlo.« Nošenje mask, razkuževanje in redno umivanje rok ter ohranjanje varnostne razdalje – vse to so preprosti ukrepi, ki so se izkazali za delno učinkovite. So pa nedavne analize v evropskih državah pokazale, da je daleč najzanesljivejši ukrep za obvladovanje epidemije t. i. lock-down, se pravi zaprtje države in ljudi. Zato Beovićeva javnost poziva, naj razmisli:
»Če želimo jeseni in pozimi živeti karseda normalno, se moramo odločiti: ali bomo tvegali in nato zapirali državo ali pa se bomo na osebni ravni pač varovali s tem, s čimer se lahko varujemo in se je izkazalo za uspešno in učinkovito.«
Trenutno stanje v Sloveniji
Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) sporočajo, da je v Sloveniji, kot drugje po Evropi, ponovni zagon družbe ponovno vzpostavil pogoje, pri katerih se virus uspešno širi v populaciji. Importirani primeri, večje število stikov vsakega posameznika ter zaprta okolja, v katerih se zadržuje večje število ljudi, so le nekateri izmed dejavnikov, ki prinašajo ponoven porast primerov v Sloveniji in v Evropski uniji. A za zdaj v Sloveniji epidemiološke razmere uspešno obvladujemo.
»Virus je še vedno med nami in moramo se naučiti novega načina življenja. Strogi ukrepi so uspešno omejili možnosti širjenja virusa, ampak glede na same danosti tega patogena je bil porast pričakovan. Pomembno ga je nadzorovati. Pomembno je, da tekom pojavljanja virusa varujemo najranljivejše skupine in kapacitete našega zdravstvenega sistema.«
Koronavirus ni fikcija
O tem, da koronavirus ni fikcija, je na konferenci spregovoril predstojnik Inštituta za mikrobiologijo ljubljanske medicinske fakultete Miroslav Petrovec. »Virusi so tako majhni, da so s prostim očesom za človeka nevidni in so zato zlahka za marsikoga le fikcija,« je začel Petrovec. »A virus postane še kako realen in resen v trenutku, ko okuži človeka.« Zato Petrovec vsem, ki kakor koli dvomijo o obstoju koronavirusa, odgovarja, naj le bodo toliko pogumni in gredo jeseni, ko se bo zgodil drugi val epidemije, z njim v domove starejših občanov jemati brise brez mask in tako na lastni koži občutijo, kaj ta virus lahko povzroči. »Takšnega govorjenja in pisanja ne morem odobravati, ker je neodgovorno do soljudi. In eno od pomembnih sporočil, ki jih ta epidemija daje, je, da potrebujemo veliko več spoštovanja do soljudi.«
Umrlih ne moremo več vrniti v življenje
V luči številk, ki pričajo o razsežnosti virusa v Sloveniji in po svetu, je po mnenju rednega profesorja za infektologijo ljubljanske medicinske fakultete Franca Strleta nujno potrebno ukrepati, še zlasti zato, ker ima bolezen po zdaj sicer še redkih, a vendarle že znanih podatkih lahko tudi resne in dolgoročne posledice, med katerimi je tudi smrt. »In umrlih ne moremo več vrniti v življenje.« Poredoš je ob tem še dodal, da je zdaj že znano, da so posledice prebolelega covida-19 drugačne in resnejše od posledic do zdaj znanih virusnih obolenj. Medtem ko pri običajnih virusnih obolenjih v najhujših primerih lahko pride do dolgoročne okvare pljuč, se pri tistih, ki so preboleli covid-19, pojavljajo okvare srčne mišice, pogostejši so infarkti in tromboze v pljučih ter možganih.
Do vključno 27. avgusta je bilo na svetu po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije skupno okuženih že 24.021.218 oseb, umrlo pa jih je 821.462. V Sloveniji je po podatkih NIJZ število vseh do vključno 27. avgusta okuženih znašalo 2.797, umrlo jih je 128.
Govoriti o tem, da virusa ni, je isto, kot trditi, da je zemlja ploščata
Za predsednika Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko Božidarja Voljča je »govoriti o tem, da virusa ni, isto, kot trditi, da je zemlja ploščata«. Poudaril je, da je v časih, ko zdravila ali cepiva še ni in ko je najučinkovitejše sredstvo nadzora širitve virusa »srednjeveška« karantena, največja korist, ki jo kot družba lahko zasledujemo »v tem, da omejimo širjenje te bolezni do tolikšne stopnje, da pade razširjenost pod določeno raven, na kateri lahko bolezen kontroliramo«.
Poleg največje koristi je omenil še dva ključna postulata zdravniške etike: avtonomnost in pravičnost. »Vsak ima pravico razpolagati s svojim zdravjem in življenjem. Zato lahko vsak odkloni zdravljenje, četudi bi ga to rešilo pred smrtjo. A ta postulat preneha veljati v trenutku, ko posameznik s tako odločitvijo ogroža življenja drugih.« Kar pa se pravičnosti tiče, etika uči, da morajo sprejeta pravila vejati za vse: »Kakor hitro si nekdo zaradi svojega položaja lasti posebne pravice, nastane kraval.«
Nihče več ne dvomi o nujnosti javnega zdravstvenega sistema
Po besedah predsednika Slovenskega zdravniškega društva Radka Komadine kvantitativni podatki kažejo, da so zdravniki med prvim valom epidemije kakovostno opravili svoje poslanstvo. Se je pa izkazalo, da naš javni zdravstveni sistem na nekaterih področjih še vedno deluje okorno, zato si stroka želi čimprejšnje nadaljevanje pogovorov z Ministrstvom za zdravje o nujno potrebnih popravkih zakonov, še zlasti Zakona o pacientovih pravicah in Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Treba je tudi zmanjšati čakalne dobe, ki so se zaradi prvega vala epidemije, ko je vsa nenujna zdravstvena dejavnost pomembno zastala, na številnih resnih področjih strašljivo podaljšale. Ostaja pa Komadina optimističen, saj imajo strokovnjaki v aktualnem ministru za zdravje Tomažu Gantarju sogovornika, ki je izkušen klinik in misli podobno, kot mislijo zdravniki, hkrati pa zdaj v Sloveniji po njegovem ni več nejevernega Tomaža, ki bi dvomil, da je javni zdravstveni sistem ključnega pomena za uspešno borbo proti covidu-19.
In kaj nas čaka jeseni ter pozimi?
Ko pride do odgovora na to vprašanje, je stroka enotnega mnenja: kaj se bo zgodilo jeseni in pozimi, ostaja uganka. NIJZ pričakuje sovpadanje novega koronavirusa z drugimi respiratornimi virusi ter zaradi same sezone in hladnejšega vremena več zadrževanja ljudi v zaprtih prostorih, kar predstavlja idealne pogoje za širjenje virusa. Zato je po njihovem mnenju izjemnega pomena, da vzdržujemo in nadgrajujemo sistem testiranja, izolacije bolnih in iskanja stikov.
Dodatno pozornost bo treba nameniti še najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, v prvi vrsti oskrbovancem domov za ostarele, Petrovec pa opozarja tudi na nepredvidljivost dogajanja v najmlajši populaciji: »Za to sicer vemo, da ni življenjsko ogrožena zaradi koronavirusa, a ni povsem jasno, koliko bo po ponovnem zagonu vrtcev in šol prispevala k prenosu virusa. Najverjetneje se bomo sproti učili, kateri ukrepi so pomembni.«
ABC
A Covid-19 je kuga 21. stoletja.
B Trenutno v Sloveniji epidemiološke razmere uspešno obvladujemo.
C Kaj se bo zgodilo jeseni in pozimi, je odvisno predvsem od spoštovanja ukrepov.
Tukaj lahko spremljate aktualno podatke o pandemiji virusa SARS-CoV-2 – spletna stran Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC)
