Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Skoraj vsak se je že kdaj soočil z glivicami. Kaj pravzaprav so, kaj se zgodi v telesu, da postanejo moteče in kako jih odpravimo, smo med drugim vprašali izr. prof. dr. Matejo Dolenc-Voljč, dr. med., specialistko dermatovenerologije.

Avtorica: Katja Štucin

Izr. prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med.

Kar takoj odgovoriva na naslovno vprašanje. Kaj sploh so glivice?

V širšem smislu so »glive« posebno kraljestvo živih bitij, ki vključuje na tisoče različnih gliv. Med njimi je le približno sto gliv potencialno patogenih za ljudi. Bolezni pri ljudeh povzročajo posebne vlaknaste glive (dermatofiti in plesni) in kvasovke. Izločajo encime, s katerimi si zagotavljajo hranila za preživetje, ob tem pa povzročijo različne poškodbe tkiva. Najpogostejši povzročitelji pri ljudeh so dermatofiti, ki se hranijo s keratinom rožene plasti kože, dlak, las in nohtov.

Je res, da so prisotne v vsakem živem organizmu?

Nekatere glive so del normalne kožne in sluznične mikroflore in za ljudi niso škodljive, verjetno so celo koristne. Kvasovke Malassezia so sestavni del kožnega mikrobioma na lasišču, obrazu in trupu pri odraslih. Kvasovke rodu Candida so del normalne mikroflore na sluznicah prebavil, pri nekaterih tudi na spolovilu. Kolonizacijo črevesne sluznice s Candida albicans ima lahko do 70 odstotkov zdravih odraslih ljudi. Gre za skupino oportunističnih gliv, kar pomeni, da bolezni povzročijo le v primeru, kadar so izpolnjeni ugodni pogoji za prehod iz neškodljive v patogeno obliko. Dermatofiti niso sestavni del naše kožne mikroflore. Če pridemo z njimi v stik, se pojavijo bolezenske spremembe.

Kdaj glivice postanejo moteče? Kaj se zgodi?

Nekatere glivice so bolj, druge manj patogene za ljudi. Vzrokov za pojav bolezni je veliko in se pri posameznih glivičnih boleznih in med ljudmi razlikujejo. Z dermatofiti se okužimo v zunanjem okolju. Pri kandidiazi (povzročitelj so kvasovke rodu Candida) pa se bolezen v večini primerov pojavi zaradi razraščanja kvasovk iz lastne mikroflore, kot posledica porušenega ravnovesja med glivo in našo imunsko obrambo pred njimi. Povzroči jo lahko zdravljenje s širokospektralnimi antibiotiki, nekatera imunosupresivna zdravila, hormonski vplivi, slabokrvnost, stresni dejavniki, slabo urejena sladkorna bolezen. Razvoj kožne kandidiaze poleg teh dejavnikov pospešuje tudi povečana vlažnost kože, pogost stik z vodo, drgnjenje kože v kožnih gubah pri ljudeh s prekomerno telesno težo, inkontinenca, pomanjkljiva osebna higiena. Kandidiazo sluznic in težje sistemske bolezni vzpodbujajo še številni drugi dejavniki.

Kje vse lahko povzročijo nevšečnosti?

Dermatofiti povzročajo okužbe kože, nohtov, las ali dlak. Te bolezni poimenujemo z imenom tinea. Na koži lahko povzročijo bolezen kjer koli, lahko tudi v globljih slojih kože, povzročijo lahko trajno izgubo las ali dlak in nekatere zaplete, vendar ne povzročijo okužb notranjih organov. Kandidiaza se pojavlja v kožnih gubah, na dlaneh in nohtih rok, v predelu sluznice ust, črevesja in spolovila. Pri imunsko oslabelih bolnikih lahko kvasovke Candida in nekatere druge glive povzročijo tudi bolezni notranjih organov in življenjsko nevarne zaplete. Narava bolezni in spremljajoče nevšečnosti so odvisne od vrste povzročitelja in imunskega stanja gostitelja.

Glivice na stopalih oziroma nohtih so kar pogosta tegoba. Zakaj se pojavi?

Okužbe na stopalih se pojavljajo na koži in/ali na nohtih. Epidemiološke raziskave ugotavljajo, da so glivične okužbe kože stopal v evropskih državah prisotne pri vsaj 10 odstotkov ljudi v splošni populaciji. Med starejšimi ljudmi se delež okuženih približuje 20 odstotkom, samo okužbe nohtov nog pa so po 60. letu prisotne pri skoraj tretjini ljudi. Glivice se na kožo stopal najpogosteje prenesejo s toplih in vlažnih tal, kjer se zadržuje veliko ljudi, najlažje pridemo z njimi v stik v kopališčih, zdraviliščih, prostorih za rekreacijo. Okužba se lahko prenese tudi v domačem okolju med sorodniki. Dovzetnost zanje je individualno različna. Obolijo lahko tudi mladi in zdravi ljudje. Tveganje zanje povečujejo predhodne poškodbe kože ali nohtov (športne dejavnosti, tesna obutev, ortopedske nepravilnosti stopal), vlažna koža zaradi prekomernega potenja, motnje prekrvavitve nog ob boleznih arterijskega, venskega ali limfnega žilja, bolezni perifernega živčevja, sladkorna bolezen, zmanjšana imunska odpornost.

Vaginalne glivice so prav tako velika težava. Kako jih prepoznamo?

Pojavi se vnetni izcedek iz nožnice, ki je obilnejši od fiziološkega, je gostejši in sirasto bel, pridružene so lahko tudi srbenje in pekoče bolečine. Ginekolog ob pregledu opazi pordelo steno nožnice in belkaste obloge. Lahko je vneta tudi koža zunanjega spolovila, koža je v tem primeru pordela, pekoča, srbeča in včasih blago otekla, pri hujših oblikah se pojavijo površinske ranice.

Kako se izrazijo glivice na koži?

Za glivične okužbe je značilna velika raznolikost v klinični sliki in poteku. Znaki so odvisni od povzročitelja, lokalizacije okužbe, imunske odpornosti bolnika in nekaterih drugih dejavnikov.
Značilen pojav za glivično okužbo na koži trupa in okončin je ostro omejena rdečina, ki se širi navzven, rob žarišča je pordel in se lušči, centralno pa rdečina bledi. Na poraslih predelih kože, na primer v lasišču in na bradi, sta rdečina in poudarjen vnetni rob manj izražena, lasje so lahko odlomljeni. Na koži stopal se najprej skrije v medprstne prostore, z blagim luščenjem in ne povzroča posebnih težav, zato se pogosto spregleda. Kasneje se razširi na druge predele stopala, pojavijo se lahko srbeči mehurčki, rdečina in luščenje. Na nohtih so spremembe v začetku blago izražene na prostem delu nohta, noht je luščeč, rumenkasto razbarvan, postopoma pa okužba napreduje in poškoduje celotno nohtno ploščo in nohtni matriks. Vnetna žarišča so sicer včasih manj značilna, lahko so prisotne le manjše vnetne bunčice in neznačilna rdečina, kar lahko spominja na številne druge, neglivične bolezni.

So glivice nalezljive?

Okužbe z dermatofiti so nalezljive. Z njimi najpogosteje pridemo v stik v zunanjem okolju, ob neposrednem stiku z obolelo kožo pri drugi osebi, pogosteje pa zaradi posrednega prenosa, na primer v skupinskih umivalnicah, kopališčih, zdraviliščih, športnih prostorih. Nekatere dermatofite na ljudi lahko prenesejo domače živali, na primer okužene mačke, ki prenašajo mikrosporijo, tudi glodavci (zajčki, hrčki, morski prašički), včasih psi, govedo, redkeje konji, perjad in druge živali. V poletnem času je možna okužba z dermatofiti, ki se nahajajo v zemlji.
Kvasovke Candida se lahko prenesejo na drugo osebo preko tesnih telesnih stikov, za pojav bolezni pa mora tudi pri drugi osebi obstajati dovzetnost. Pogosteje pa kandidiaza vznikne iz lastne mikroflore.

Na kakšne načine se lahko glivic rešimo? Kako jih odpravimo?

Uporabljamo antimikotike v kremah, gelih, tekočinah, pršilih, za nohte v antimikotičnih lakih. Številne okužbe kože lahko pozdravimo le z lokalnimi zdravili. Bolj razširjene in zapletene okužbe zdravimo s sistemskimi antimikotičnimi zdravili. Zdravljenje teh okužb je različno, odvisno od lokacije bolezni in povzročitelja, traja pa od nekaj tednov do več mesecev.

Pogosto se lahko težave zaradi glivic ponavljajo, ker ne odpravimo vzroka za njihov nastanek. Kaj moramo storiti?

Če zdravljenje prehitro opustimo, se bolezen lahko ponovi. Kdor je okužbo imel in jo je uspešno pozdravil, lahko ponovno oboli, ko pride z glivami v stik. Dovzetnost za glivične bolezni, kot je na primer imunska oslabelost, je včasih težko odpraviti. Svetujemo nekatere preventivne ukrepe. Priporočamo vzdrževanje čiste in suhe kože, kar še posebej velja za okužbe stopal. Priporočljiva je vsakodnevna menjava nogavic, ki jih lahko operemo na 60˚C, ter nošenje udobne, ne pretesne obutve. Pri ljudeh z večjim tveganjem priporočamo redno samopregledovanje kože in ob pojavu nenormalnih sprememb na koži ali nohtih posvet pri zdravniku in čimprejšnji začetek zdravljenja. V sklopu preventive kandidiaze svetujemo uživanje zdrave prehrane, vsebnost sladkorjev naj ne bo pretirana. Med antibiotičnim zdravljenjem nekateri priporočajo probiotike. Pri inkontinentnih bolnikih svetujemo uporabo negovalnih preparatov, ki izboljšajo barierno zaščito povrhnjice ali antiseptične kreme. Zdrav življenjski slog in primeren čas za počitek in spanec bosta koristila imunski zaščiti pred glivami.