Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Hepatitis, ki ga imenujemo tudi »vnetje jeter«, navadno povzroči virus. Od petih povsem različnih virusov, ki povzročajo hepatitis (A, B, C, D in E) sta le dva kronična in povzročata doživljensko bolezen.

 

V potovalni medicini največjo pozornost namenjamo hepatitisu A, hepatitisu B.

 

Hepatitis A (epidemična zlatenica, nalezljiva zlatenica) je virusno obolenje jeter, ki ga povzroča virus hepatitisa A (VHA). V telo vnesemo virus z okuženo vodo, hrano (školjke, solata, sokovi, mleko). Lahko ga vnesemo tudi z umazanimi rokami, na katerih imamo povzročitelja, s katerim smo prišli v stik nekje v okolici, največkrat ob prijemanu predmetov, ki so v pogosti uporabi (kljuke na stranišču, držala v javnih prevoznih sredstvih, itd.). Okužena oseba preko blata izloča virus v okolico, zato so predmeti v sanitarnih prostorih (pipe, kljuke, vrvice za spuščanje vode) pogosto onesnaženi. Ob skupni uporabi sanitarnih prostorov se povzročitelj prenaša na druge predmete in na druge osebe. Bolezen lahko nevede širijo tudi tiste osebe, ki sicer izločajo povzročitelja z blatom, pa še niso obolele oziroma prebolijo bolezen brez izrazitih znakov bolezni. Najučinkovitejša in dolgotrajna zaščita je cepljenje proti hepatitisu A. Cepljenje je priporočljivo za potovanje v dežele, kjer so neurejene sanitarno – higienske razmere (Afrika, Bližnji in Daljni Vzhod, Indija, Azija, južna in srednja Amerika). Enkratno cepljenje zagotavlja zaščito pred boleznijo 1 leto. Priporočljiv je ponovni odmerek čez 6 – 12 mesecev, kar nudi zaščito za 15 do 20 let. Hepatitis A je nalezljiva bolezen, najpogosteje  pridobljena na potovanjih in jo najpogosteje in najbolje preprečimo s cepljenjem.

 

Hepatitis B je nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra in ga povzroča virus hepatitisa B (VHB). Virus se pri okuženi osebi v visokih koncentracijah nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, v majhnih količinah pa tudi v urinu, blatu, znoju, solzah in mleku doječe matere. Najpogostejši način okužbe je nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo. Pogost je prenos med narkomani zaradi souporabe okuženih igel. Na isti način se ta virus širi tudi pri tetoviranju, prebadanju ušes, akupunkturi, obrezovanju, ipd. Pri nenamernih poškodbah z iglami ali drugimi ostrimi predmeti, če so onesnaženi s krvjo okužene osebe (zdravstveno osebje, stik z odvrženimi iglami, osebe, ki uporabljajo skupne britvice, zobne ščetke,…). Prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, je danes zaradi obveznega testiranja krvi krvodajalcev zelo redek. Okužena mati lahko prenese VHB na otroka pred, med porodom ali po njem. Najučinkovitejše zaščita je cepljenje. Zelo priporočljivo je cepljenje potnikov proti okužbi z virusom hepatitisa B, saj pri vsakem obstaja tudi možnost okužbe z okuženo krvjo (npr. transfuzija krvi v deželah, kjer krvi ne testirajo na prisotnost določenih povzročiteljev nalezljivih bolezni). V Sloveniji cepimo posameznike iz skupin z velikim tveganjem (zdravstveni delavci, študenti medicinskih šol, bolniki na dializi, družinski člani okuženih, novorojenčki okuženih mater, bolniki s spolno prenesenimi boleznimi in njihovi spolni partnerji, intravenski uživalci drog, gojenci zavodov za duševno in telesno prizadete ter potniki, ki potujejo v oddaljene dežele). Pred 10-imi leti smo uvedli tudi obvezno cepljenje otrok pred vstopom v osnovno šolo. Ker pa je najpogostejši način prenosa med ljudmi nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo, pa cepljenje priporočamo tudi vsem ostalim. Pred spolnim prenosom okužbe varuje tudi kondom.

 

 

Julij, 2009

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja