Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila izziv, da bi izkoreninili tuberkulozo. Skoraj pred desetimi leti pa je svetovno združenje Stop TB Partnership razvilo globalni načrt, kako zaustaviti tuberkulozo do leta 2015. Tega niso uspeli realizirati, zato delajo nov globalni načrt Stop TB 2016–2020. Kakšna pa so razmere pri nas, smo povprašali vodjo tuberkulozne dejavnosti in vodjo Nacionalnega programa Petro Svetina.

Avtorica: Katja Štucin

 

 

Kaj pravzaprav je tuberkuloza?

Tuberkuloza (sušica, jetika) je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bacili tuberkuloze. V svetovnem merilu je najpogostejša nalezljiva bolezen in še vedno predstavlja velik svetovni zdravstveni problem.

 

Kako se prenaša?

Bolezen se prenaša kapljično. Bacili mikobakterije tuberkuloze se prenašajo s kužnim aerosolom, ki nastaja pri kašlju, kihanju, govorjenju ali petju oseb, ki imajo kužno obliko tuberkuloze. Nastaja tudi pri bolnikih ob zdravljenju z zdravili v obliki aerosola, indukciji izmečka, pri bronhoskopiji in pri drugih invazivnih posegih v predelih, kjer se nahajajo v telesu bacili tuberkuloze, prav tako pri ravnanju z izmečkom in drugimi izločki na bolniških oddelkih in v laboratorijih za diagnostiko tuberkuloze. Za prenos okužbe so potrebni kužni tuberkulozni bolniki. Vsi sicer niso kužni.

 

Na dovzetnost ljudi za okužbe s tuberkulozo vplivajo številni dejavniki. Kateri?

Verjetnost okužbe je odvisna od števila in virulence bacilov tuberkuloze, ki jih bolnik izkašlja v okolje. Večja verjetnost za prenos je, kadar je izpostavljena oseba dlje časa s kužnim bolnikom v slabo zračnem, zaprtem prostoru. Verjetnost okužbe je odvisna tudi od lastnosti izpostavljene osebe. Dovzetnejše za pojav bolezni so osebe, ki so slabše prehranjene, ki prekomerno uživajo alkohol ali uživajo nedovoljene droge, starostniki in otroci. Prav tako osebe, ki imajo slabši imunski odgovor, zaradi neke druge okužbe ali kronične bolezni ali zaradi prejemanja zdravil, ki slabijo imunski odgovor.

 

Kako se zdravi?

Bolezen se zdravi s protituberkuloznimi zdravili, ki jih je treba prejemati redno več mesecev. Ob tem je za uspešno zdravljenje pomemben zdrav način življenja, uživanje energijsko bogate hrane ter prenehanje s škodljivostmi. Če je bolezen zgodaj ugotovljena in bolnik začne prejemati ustrezna zdravila, na katera so bacili tuberkuloze občutljivi, je bolezen popolnoma ozdravljiva.

 

Včasih so tudi v Sloveniji množično umirali zaradi te bolezni. Kdaj natančno so začeli izvajati preventivne ukrepe in prizadevanja za preprečevanje in nadzor tuberkuloze?

V zadnjih dvajsetih letih se je na področju nadzora nad tuberkulozo v Sloveniji ogromno naredilo in rezultat tega je zmanjšanje števila bolnikov s to boleznijo. Pri nas je zdravljenje tuberkuloze obvezno. Vsi kužni bolniki se morajo zdraviti na posebnih oddelkih, kjer so ločeni od drugih bolnikov. Tam se morajo izvajati vsi ukrepi za preprečevanje prenosa okužbe z bacili tuberkuloze na druge zdrave osebe in vsi izpostavljeni zdravstveni delavci morajo ob stiku s kužnimi bolniki ves čas nositi ustrezne zaščitne maske. Vse osebe, ki so bile v stiku s kužnim bolnikom pred njegovim zdravljenjem, so pregledane, da se izključi bolezen ali okužba. Prav tako redno se izvajajo pregledi za ugotavljanje okužbe ali bolezni pri določenih ogroženih skupinah prebivalstva (osebe, okužene s HIV, pred začetkom zdravljenja z določenimi biološkimi zdravili, pred presaditvijo organov).

 

Koliko ljudi v zadnjih letih v povprečju zboli za tuberkulozo pri nas in kakšne so tovrstne razmere v nerazvitem svetu?

V Sloveniji letno zboli okoli 140 bolnikov. Slovenija sodi med 33 držav v svetu, kjer je pojavljanje tuberkuloze nizko. Vendar pa je pojavljanje tuberkuloze v določenih predelih še vedno visoko. V Evropi je bolezni veliko v Romuniji, Bolgariji, v državah nekdanje Sovjetske zveze, v večini držav Afrike, Azije in Južne Amerike. V določenih državah z nizko pogostnostjo tuberkuloze pa tudi prihaja do porasta tuberkuloze v milijonskih mestih zaradi porasta ilegalnih priseljencev iz nerazvitega sveta, velikega števila brezdomcev, oseb, okuženih z virusom HIV, in oseb, ki uživajo nedovoljene droge. Države, kjer je bolezni veliko, večinoma nimajo ekonomskih in političnih pogojev, da bi pojavljanje bolezni omejile.

 

Ali po vašem mnenju obstaja upanje, da bi bolezen kdaj v prihodnje res popolnoma izkoreninili?

Kljub vsem prizadevanjem, da se bolezen omeji, še vedno ostajajo stari in nastajajo novi problemi, kot so množično pojavljanje bacilov tuberkuloze, ki so na standardna protituberkulozna zdravila neobčutljivi, porast migracije ljudi, okuženih oseb z virusom HIV, brezposelnosti, brezdomstva, uživalcev nedovoljenih drog, slabše prehranjenosti prebivalstva, naraščanje deleža starejše populacije, itd. Tuberkuloza pa je globalni problem, zato je nujno, da imamo skupna stališča in ukrepe, s katerimi lahko pojav bolezni močno zmanjšamo. S strokovnim in doslednim izvajanjem vseh ukrepov, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija podaja v izhodiščih novega globalnega načrta STOP TB 2016–2020, je omejitev bolezni mogoča.

 

Februar 2016