Otroci v vrtcih najpogosteje zbolevajo za virusnimi okužbami zgornjih dihal, ki jim po pogostosti sledijo črevesne okužbe. Pojav okužb pa je tesno povezan z obdobjem, ko otrok vstopi v vrtec. Pogosto zbolevajo tudi njihovi mlajši sorojenci, ki so še v domačem varstvu, saj so respiratorni in drugi virusi zelo nalezljivi. Zdravstvena obravnava otrok se za preprečevanje številnih otroških bolezni zato začne že takoj po rojstvu, pojasnjuje pediatrinja Sunčica Taso in dodaja, da je prav prva obravnava pri pediatru najpomembnejša, saj gre za sodelovanje med starši, otrokom in pediatrom, ki bo trajalo več let.
Avtorica: Petra Bauman v sodelovanju Sunčico Taso, dr. med., spec. pediatrije, Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor
Obravnava novorojenčkov
Sunčica Taso, dr. med., spec. pediatrije
Mesec dni po rojstvu starši prvič obiščejo izbranega pediatra, ki skrbno pregleda dokumentacijo iz porodnišnice in se pogovori o hranjenju, spanju in vedenju otroka. Preveri uspešnost dojenja in morebitno potrebo po dodajanju adaptiranega mleka. Najboljša hrana je materino mleko, ki z vsebnostjo zaščitnih snovi varuje otroka pred okužbami. Prvo obvezno cepljenje je v starosti treh mesecev. Takrat otrok prejme cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilus influenci tipa B in hepatitisu B. To je t. i. šestvalentno cepivo, kjer se naenkrat cepi proti šestim nalezljivim boleznim. Enako cepivo prejme otrok še v starosti pet mesecev in nato še enkrat pri letu in pol. Obvezno je tudi cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ki ga otrok dobi v starosti 11. ali 12. mesecev in pred vstopom v šolo. Cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju se nadaljuje tudi v šolskem obdobju.
Kako se prenašajo mikrobi
Mikrobi so povsod okrog nas. Virusi in bakterije se prenašajo neposredno z nosnim izločkom obolelega, kapljično (kihanje, kašljanje), preko umazanih rok. Kljub ukrepom otroci v vrtcu pogosto zbolijo. Med razlogi so: večje skupine otrok, otroci pozabljajo na redne higienske navade, kihajo in kašljajo nezaščiteno, ne umivajo si pravilno rok, z umazanimi rokami se dotikajo drugih otrok, površin in igrač. Virusne okužbe dihal so trikrat pogostejše v zimskem času, predvsem zaradi več zadrževanja v zaprtih prostorih. Pomembno je, da vzgojiteljice v vrtcih redno prezračujejo prostore večkrat na dan za pet minut.
Neimunost
Razlog za pogosto obolevanje otrok je tudi njihov t. i. naiven imunski sistem, ki še ni bil v stiku z določenimi mikrobi, zato otrok še nima izdelane odpornosti proti njim. Najmočneje zbolimo ob prvem stiku s povzročiteljem, ko imunski sistem še nima zadostnega števila specifičnih obrambnih celic. Ker je vstop v vrtec odtegnitev iz znanega domačega okolja in za otroka predstavlja stres, tudi ta znižuje imunsko odpornost in povečuje možnost okužbe.
Najpogostejša obolenja v vrtcu
Najpogosteje otroci obolijo za prehladom, ki ga povzroča več sto različnih virusov, med njimi so najpogostejši rinovirusi, adenovirusi, humani metapnevmo virusi in enterovirusi. Značilni znaki so kašelj, povišana temperatura, izcedek iz nosa, utrujenost. Virusne bolezni večinoma minejo v enem do dveh tednih. Starše najpogosteje zmoti vztrajanje suhega, dražečega kašlja, ki običajno traja dlje kot povišana telesna temperatura. Kašelj pri majhnem otroku ob prebolevanju virusne okužbe najpogosteje traja od enega do štirih tednov.
Zaradi določenih posebnosti dihalnih poti (krajša cev, ki povezuje žrelo in srednje uho, manjši premer spodnjih dihalnih poti) se pri otrocih hitreje razvijejo zapleti, kot so vnetja srednjega ušesa, bronhiolitisi (vnetja spodnjih dihalnih poti, ki se kažejo z oteženim dihanjem), in redkeje pljučnice (virusne ali bakterijske). Najpogostejši povzročitelj vnetja srednjega ušesa in bakterijske pljučnice je Streptococcus pneumoniae ali na kratko pnevmokok. Cepljenje proti pnevmokoku je priporočeno opraviti čim prej, po zdravniškem priporočilu že pri treh mesecih otrokove starosti.
Preberite tudi prispevek: Okužbe v vrtcu – ABCzdravja.si
Driska
Na drugem mestu obolevnosti otrok so virusne okužbe prebavil, ki jih povzročajo virusi (rotavirus, adenovirus, norovirus), redkeje pa bakterije in zajedavci. Bolezen se po navadi začne z bruhanjem, sledi odvajanje tekočega blata. Lahko se pojavijo povišana telesna temperatura, krčevite bolečine v trebuhu. Glavna je skrb za ustrezno hidracijo. Dokler lahko, naj otrok pije po požirkih tekočino, ki mu najbolj ustreza. Prednost imajo rehidracijski praški. Tudi jemanje ustreznega probiotika skrajša potek bolezni. Če driska traja več kot 14 dni, je treba razmisliti o možnih drugih razlogih za drisko in bruhanje.
Izpuščajne bolezni
Starši nemalokrat obiščejo nujno zdravniško pomoč zaradi izpuščaja pri otroku. Lahko je znak nevarne okužbe (npr. ošpic ali meningokokcemije) ali pa napoveduje neinfekcijsko bolezen. Med izpuščajne bolezni otroške dobe prištevamo norice (vodene koze), peto in šesto bolezen, škrlatinko, rdečke in ošpice.
Norice ali vodene koze so virusna zelo nalezljiva izpuščajna bolezen. V Sloveniji najpogosteje zbolevajo otroci v starosti enega do četrtega leta. Z virusom noric je prekuženih več kot 90 % prebivalcev. Okužba se prenaša kapljično, z dotikom okužene kože, po zraku. Inkubacijska doba je zelo dolga, v povprečju 7–21 dni. Otrok je kužen dva dni pred pojavom izpuščaja ter dokler se vse kožne spremembe ne pokrijejo s krasto in se ne zasušijo. Bolezen se začne s pojavom povišane telesne temperature in izpuščaja najprej na glavi in trupu, nato se razširi po celem telesu. Kožne spremembe po navadi zelo srbijo, zato se predpiše antihistaminik. Bolezen po navadi traja sedem dni. V Sloveniji cepljenje proti noricam ni v rednem cepilnem programu otrok, je pa na voljo.
Šesta bolezen
Šesto bolezen povzroča virus herpesa simpleksa tipa 6. V populaciji je 80 % oseb prekuženih in večina otrok preboli okužbo do prvega leta starosti. Otroci zbolijo za povišano telesno temperaturo, ki po navadi traja 2–3 dni, splošno počutje je dobro. Ko vročina upade, se pojavi izpuščaj, ki praviloma ne srbi. Zdravljenje je simptomatsko.
Peta bolezen
Peto bolezen povzroča parvovirus B19. Okužba se prenaša kapljično. Pri otrocih začetka bolezni sploh ne opazimo. V polovici primerov lahko poteka brez bolezenskih znakov, pri ostalih pa se v večini primerov kaže z izpuščajem. Otroci so lahko utrujeni, pogosto nimajo povišane telesne temperature, tožijo za glavobolom in bolečinami v mišicah. Največkrat se pojavi rdečica lic – videti je, kot bi bolnika nekdo oklofutal. Po 2 do 4 dneh se pojavi rdeč izpuščaj po trupu, ki izzveni po enem do treh tednih. Pri prej zdravih otrocih je zdravljenje simptomatsko.
Okužbe sečil
Okužba sečil je druga najpogostejša bakterijska okužba v otroštvu (po bakterijskih okužbah dihal). Pogostost pri otrocih, mlajšimi od petih let, z akutnim vročinskim stanjem je 3–7-odstotna. Značilna so odstopanja v pogostosti po spolu in starosti, saj v starosti do treh mesecev zbolevajo dečki desetkrat pogosteje kot deklice, pri starejših od enega leta pa 10–20-krat pogosteje zbolevajo deklice kot dečki. Najpogostejši povzročitelj je Escherichia coli, ki je sicer normalno prisotna v črevesju sesalcev, nekateri sevi te vrste bakterije pa so za človeka patogeni. Simptomi in znaki so odvisni od starosti otroka in mesta okužbe. Manjši kot je otrok, hujša je klinična slika, zdravljenje poteka v bolnišnici.
Majhni otroci imajo povišano telesno temperaturo, boli jih trebuh, so jokavi, nerazpoloženi, neješči. Večji otroci pa že sami opišejo, da jih boli oziroma peče, ko urinirajo, prisotne so bolečine v spodnjem delu trebuha, ledveno, pojavi se povišana telesna temperatura, lahko tudi mrzlica.
Povišana telesna temperatura, brez očitnih bolezenskih znakov, ki pripadajo okužbam dihal, pa nas mora vedno vsaj opozoriti na možno okužbo sečil. Spregledane in nezdravljene v skrajnem primeru lahko privedejo do trajnih poškodb ledvic.
Obolenja v šolskem obdobju
Pri šolskih otrocih je najpogostejše vnetje žrela in mandljev, ki jih povzročajo streptokoki, lahko pa tudi določeni virusi. Bakterijske angine se začnejo hitro, brez predhodnih znakov, običajno brez izcedka iz nosu in kašlja, z glavobolom in visoko temperaturo nad 38 °C. Majhni otroci pogosto tudi bruhajo. Že požiranje sline je zelo boleče, iz ust se pojavi tudi značilen zadah. Sluznica žrela je živordeča, otekla, na povečanih mandljih so lahko gnojni čepki ali obloge. Tudi vratne bezgavke boleče otečejo. Pri mnogih se angina pojavlja večkrat letno. Prenaša se z neposrednim stikom z bolnikom, zato je zelo nalezljiva. Inkubacija je kratka, in sicer dva do tri dni.
V šolskem obdobju je prav tako pogostejši pojav škrlatinke. Gre za izpuščajno bolezen, ki jo tudi povzroča streptokok. Bolezenski znaki, značilni za škrlatinko, so rdeče vneto žrelo, povečani mandlji z belkasto rumenimi oblogami, visoka vročina (običajno višja od 38,5 °C), glavobol, utrujenost, slabost in bruhanje, povečane bezgavke na vratu, rdeč obraz, izpuščaj oz. drobne pikice na trebuhu in na prsih 12–48 ur po prvih simptomih, rokah in nogah. Streptokokno angino in škrlatinko zdravimo z penicilinom deset dni.
Preberite tudi prispevek: Katere bolezni lahko pričakujemo ob vstopu otrok v vrtec in šolo – ABCzdravja.si
Virusne bradavice
So virusna okužba povrhnjice kože, lahko se pojavijo na različnih delih telesa, povzročajo jih humani papiloma virusi. Prenos je možen z neposrednim stikom ali posredno preko okuženih predmetov. So ena najpogostejših okužb kože v otroški dobi, saj se s to trdovratno nadlogo spopade kar vsak peti otrok. Bradavice so običajno kožne barve in na površini nekoliko hrapave, lahko pa so tudi svetlejše ali temnejše od kože v okolici, gladke in ploščate, dvignjene nad raven kože ali pa ugreznjene. Do okužbe najpogosteje pride v družini. Pomembno je, da otrok bradavic ne praska ali jih kakor koli namerno poškoduje, saj tako prenese virus na druge dele telesa. Po okužbi lahko preteče več mesecev ali celo let, preden na koži vzbrsti bradavica.
Nekateri otroci so za okužbo s HPV bolj dovzetni, podobno kot nekateri drugi hitreje zbolijo za prehladom. Bradavice včasih izginejo brez zdravljenja, nekatere ostanejo na koži dolga leta, druge izginejo in se pozneje spet pojavijo. Lahko jih poskusimo odstraniti sami z uporabo pripravkov s salicilno kislino ali klor-ocetno kislino. Če s tem nismo uspešni, je potreben obisk pri dermatologu.
Uši, podančice, garje, nenevarne, a neprijetne
So tiste otroške bolezni, ki so poleg svoje trdovratnosti tudi socialno najbolj obremenjujoče, saj povzročajo sram. Čeprav se zdi, da so stvar preteklosti, se še vedno pojavljajo, še več, število obolelih za nekaterimi od teh bolezni zadnja leta celo narašča. Vse so bolezni tesnih stikov zaradi souporabe brisač, posteljnine, perila, stikanja glav. Garje so parazitska kožna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča majhna pršica. Garje se prenašajo med ljudmi, ki živijo skupaj, predvsem med tistimi, ki spijo v isti postelji. Pri otrocih za prenos okužbe zadoščajo že običajni telesni stiki, saj so za okužbo dovzetnejši kot odrasli. Če oboli šolar, je velika verjetnost, da se je nalezel doma ali v širši družini. Ob pojavu garij je treba perilo in posteljnino oprati pri najmanj 60 °C, ga dobro prelikati in temeljito posesati oblazinjeno pohištvo. Oboleli dobi mazilo, običajno zdravijo kar vso družino, da preprečijo prenos okužbe na druge družinske člane.
Uši
Ušivost je v zadnjih letih stalnica v vrtcih in šolah, kjer obvestila o pojavu ušivosti pogosto visijo na oglasnih deskah. Včasih je bila ušivost spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, danes se pojavlja brez pravila, tudi v državah z najvišjim standardom. Naglavne uši ne prenašajo bolezni, s svojimi izločki pa povzročajo neprijetno srbenje. Ušivosti je več v hladnejšem obdobju leta.
Podančice
Podančice so razširjene po vsem svetu. Človek je edini gostitelj. Zelo pogosta je pri otrocih. Okuženih je več kot 30 % otrok po vsem svetu. Največkrat obolijo predšolski otroci in šolarji. Gre za zelo kužno bolezen, če ima podančice en otrok, jih ima verjetno še kdo v družini. Zato običajno s protimikrobnim zdravilom zdravimo vse otroke. Podančice se prenašajo iz rok v usta. Približno 1 cm dolge svetle gliste se naselijo v črevesu in odlagajo jajčeca v kožo ob zadnjiku, to otroka zelo srbi in se praska. Pri tem zanese jajčeca glist za nohte in ko da roke k ustom, vedno znova okuži samega sebe. Starši te črevesne zajedavce lahko opazijo kot bele migajoče nitke v blatu ali okrog anusa. Pri zdravljenju in preprečevanju bolezni je pomembna dobra osebna higiena: perilo je treba prati pri visoki temperaturi, otrok naj ima nohte kratko postrižene in si roke redno umiva z milom in vodo.
Zdravnik bo predpisal ustrezna zdravila, ki jih bo oboleli prejel vsaj dvakrat v razmiku dveh tednov.
Covid-19
Otroci lahko zbolijo za covidom-19, vendar redkeje kot odrasli in v blažji obliki. Pri 15 % otrok je okužba potekala brez znakov bolezni. Otroci imajo bolečine v žrelu in temperaturo do 38 °C, pogosta sta driska, bruhanje. So pa otroci dobri prenašalci virusa, ker okužbo dobro prenesejo. Prav zaradi tega je izredno pomembno, da družina upošteva načela samoizolacije in s tem prepreči prenos bolezni. Otroci torej niso rizična skupina za okužbe z novim koronavirusom, jih je pa treba varovati pred okužbo, še zlasti če imajo pridružene tudi kronične bolezni.
Sunčica Taso dodaja, da staršem priporočajo še dodatna cepljenja proti rotavirusnim okužbam (samoplačniško), pnevmokoknim okužbam (brezplačno), vodenim kozam (samoplačniško), gripi (samoplačniško), meningokoku B (samoplačniško), klopnemu meningoencefalitisu (brezplačno pod določenimi pogoji), humanim papiloma virusom (brezplačno).
ABC
A Otroci povprečno prebolijo deset virusnih okužb na leto.
B Diagnosticiranje izpuščajne bolezni je izrednega pomena, saj lahko pomeni začetek epidemije (npr. ošpic).
C Uši, garje in podančice niso stvar preteklosti ali znak nehigiene.
