Jesen že trka na vrata in z njo so se naši otroci vrnili v šole in vrtce. Otroci sodijo v skupino občutljivejših oseb, saj njihov obrambni (imunski) sistem zaradi nerazvitosti še ne zmore kljubovati okužbam na enak način kot pri odraslih. Otroci so posledično dovzetnejši za okužbe. V tokratnem prispevku bomo govorili o boleznih, ki se značilno pojavljajo v otroštvu, ter izvedeli nekaj o njihovem zdravljenju.
Avtorica: Maša Robič, dr. med.
Okužbe dihal
Prehlad
Navaden prehlad je najpogostejša okužba, ki prizadene dihala otrok in odraslih. Otroci so glavni rezervoar virusov in za prehladom zbolijo tudi šest- do osemkrat letno. Otroci se okužijo od drugih otrok v vrtcih in šolah ter prenesejo okužbo v družino. Povzročitelji prehlada so virusi, ki se prenašajo z nosnim izločkom obolelega, neposredno in posredno preko predmetov ali rok ter po zraku. Dan do tri dni po stiku s povzročiteljem se prehlad izrazi s tekočim (vodenim) izcedkom iz nosu prozorne barve, zamašenim nosom, kihanjem, suhim kašljem, praskajočimi in pekočimi bolečinami v žrelu.
Vročine navadno ni, razen pri majhnih otrocih. Nekateri so tudi hripavi, imajo razpokano kožo ob nosu, pekoč občutek v očeh, bolečine v ušesih, tožijo o glavobolu in bolečinah v mišicah. Prehlad traja teden do dva. Zdravljenje prehlada je simptomatsko: počitek, hrana, bogata z vitamini, ustrezna hidracija, zdravila za nižanje telesne temperature, če je ta nad 38,5 °C, ter inhalacije s fiziološko raztopino za izboljšanje prehodnosti nosu. Najboljša je preventiva. Otroci s prehladom naj ne hodijo v vrtec oz. šolo. Tako bolnik kot osebe, ki pridejo v stik z njim, naj si pogosto umivajo roke. Otrok naj kiha in kašlja v rokav oz. v robček in ne v prostor.
Vnetje žrela (faringitis)
Pri občutljivih ljudeh se že vsak prehlad razširi na žrelo, zato prehlad in vnetje žrela pogosto sovpadata. Pekoče, praskajoče bolečine v žrelu, pogosto izcedek iz nosu, telesna temperatura, ki je ali pa ni povišana, so značilnosti vnetja žrela. Glede na to, da je vnetje žrela lahko virusnega ali bakterijskega izvora, je pomembno, da vemo, kako ju razlikujemo. Pri baterijski okužbi so namreč prisotni še gnojni izmeček (pri virusni okužbi je ta prozoren) in splošni znaki: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, oslabelost, bolečine v mišicah. Vnetje žrela traja tri do sedem dni. Zdravimo ga simptomatsko, torej lajšamo bolečine, znižujemo telesno temperaturo, krepimo imunski sistem, poskrbimo za ustrezno prehrano in dobro higieno. Obisk zdravnika ni potreben. Pri bakterijski okužbi, ki je sicer redka, pa je potrebno dodati še ustrezen antibiotik. Kadar je otrok bolan, naj ostane doma, saj s tem preprečujemo širjenje okužb na druge otroke.
Angina
Angina je vnetje nebnic (tonzil). Najpogostejši povzročitelj gnojne angine je piogeni streptokok, ki se prenaša s tesnim stikom (večji delci žrelnega izločka). Lahko, vendar redkeje, so povzročitelji angine tudi virusi. Značilna angina se začne nenadno z mrzlico, povišano telesno temperaturo, bolečim požiranjem, praskajočim občutkom v žrelu, slabim počutjem, utrujenostjo. Pri pregledu so nebnice povečane, če je povzročitelj streptokok, so obložene z belimi oblogami. Ob tem pa je pordelo tudi žrelo, tipne so povečane podčeljustne bezgavke. Zdravnik postavi diagnozo s pomočjo brisa žrela in v primeru, da gre za gnojno angino, zdravi z antibiotiki. Sicer je terapija simptomatska.
Vnetje glasilk(laringitis)
Hripavost, lahko popolna izguba glasu ali pa znižan ton glasu, suh kašelj, bolečine v žrelu. To so znaki prizadetosti grla oz. glasilk. Najpomembnejše, kar si moramo zapomniti, je, da prisotnost težkega dihanja in povišana telesna temperatura nakazujeta bakterijsko okužbo, takrat je potrebna nujna obravnava pri zdravniku. V 90 odstotkih laringitis povzročajo virusi (najpogosteje parainfluence) ter tudi virusi, ki povzročajo prehlad, zato so simptomom in znakom laringitisa pogosto pridruženi še znaki prehlada. Zdravljenje je simptomatsko: molčanje, počitek, zadosten vnos tekočin ter hrane, bogate z vitamini.
Krup (laringotraheobronhitis)
Je virusna bolezen otrok, ki se kaže s povišano telesno temperaturo, težkim dihanjem in ugrezanjem medrebrnih prostorov, piskanjem ob vdihu ter značilnim lajajočim kašljem in slinjenjem. Simptomi krupa se običajno pojavijo ponoči in se poslabšajo, če je otrok razburjen ali joka. Starši, pozor, morda bo nujen takojšen obisk zdravnika, saj bo otrok potreboval inhalacije.
Vnetje srednega ušesa (otitis media)
Je najpogostejše bakterijsko vnetje pri majhnih otrocih, najpogosteje v starosti od šest mesecev do dveh let. Pogosteje se ponavlja pri dečkih, nedojenih, otrocih, ki so v vrtcu, otrocih kadilcev. Najpogosteje ga sicer povzročajo virusi, vendar pa bakterijsko vnetje lahko okvari bobnič, zato je pomembno, da ga znamo prepoznati. Značilni klinični znaki so bolečine in občutek tekočine v ušesu, izcedek iz ušesa, slabši sluh.
Lahko so prisotni še povišana telesna temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, vrtoglavica, šumenje v ušesu. Pri pregledu ugotovimo pordel bobnič, ki je zgodnji, ampak nezanesljiv znak. Do spontane ozdravitve pride pri 60 odstotkih bolnikov (virusna okužba, pri kateri je izcedek iz ušesa prozoren), v primeru bakterijske okužbe, za katero sta značilna gnojni izcedek iz ušesa in povišana telesna temperatura, je potrebna zdravniška obravnava za uvedbo antibiotika. Pomembno je preprečevanje – inhalacije s fiziološko raztopino pri otroku z neprehodnim nosom, na voljo je tudi brezplačno cepivo proti pnevmokoku.
Akutni bronhitis
Je okužba sapnika in manjših dihalnih poti, ki mu je po navadi pridruženo tudi vnetje zgornjih dihalnih poti. Največ obolenj se pojavi januarja in februarja. V 90 odstotkih gre za virusno okužbo, bakterije pa so redko vzrok. Vodilni znaki so suh, dražeč in dolgotrajen kašelj (najpogosteje traja dva do tri, lahko tudi osem tednov), nato gnojni izpljunek, bolečine za prsnico, povišana telesna temperatura, občutek težkega dihanja. Nekateri imajo občutek, da jim piska v dihalih. Glede na to, da je večina bronhitisov virusnega izvora (kar prepoznamo po prozornem izpljunku), je terapija ponovno le simptomatska, tj. počitek, uživanje zadostnih količin tekočin, sredstva proti kašlju zvečer v primeru hudega kašlja ter bronhodilatatorji –zdravilo, ki širi dihalne poti in omogoča lažje dihanje. Antibiotik v primeru bakterijske okužbe (tj. pri gnojnem izpljunku).
Bronhiolitis
Je vnetje najmanjših dihalnih poti. Značilno je predvsem za otroke v prvih dveh letih starosti, pogosteje pri otrocih, ki so nagnjeni k alergijam, nedojenih, rojenih mladim materam, tistih, ki bivajo v natrpanih stanovanjih in onesnažen zraku. Bronhitisi se pojavljajo pozimi in zgodaj spomladi. Najpogostejša povzročitelja sta respiratorni sincicijski virus in virus parainfluence. Najprej so prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, po treh dneh je temperatura normalna, pojavijo pa se kašelj, hitro dihanje z uvlečenjem mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost/zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. V primeru težkega dihanja je potrebna bolnišnična obravnava, sicer pa je terapija simptomatska: počitek, tekočine, zdravila za zniževanje telesne temperature.
Pljučnica
Značilna, doma pridobljena pljučnica se kaže z nenadnim začetkom z mrzlico, visoko telesno temperaturo, kašljem z gnojnim izpljunkom, hitrim dihanjem, hitrim srčnim utripom. Nekateri otroci pa se na okužbo lahko odzovejo povsem drugače: boli jih trebuh, bruhajo, so zaspani ali pa nespeči, nerazpoloženi, odklanjajo hrano in tekočino. Starši morajo biti pozorni predvsem na znake dehidracije (suha usta, manjše izločanje urina, temnejši urin). Okuženi otroci s kašljem in smrkanjem razširjajo bakterije ter viruse v okolico, zato je pomembno, da bolni ostanejo doma. Pri diagnozi nam pomaga klinični pregled, za katerega so značilni dihalni fenomeni nad pljuči ter rentgenski posnetek pljuč. Najpogostejši povzročitelji so bakterije, zato je uvedba antibiotika nujna, v primeru težkega dihanja akutno dobijo inhalacije. Da se bo vaš otrok čim hitreje pozdravil, svetujejo še ukrepe za izboljšanje splošne odpornosti.
Otroške nalezljive bolezni z izpuščaji
Škrlatinka
Je bolezen, ki se prenaša s tesnim stikom (kapljično, preko poškodovane kože, z zaužitjem okužene hrane). Gre za bakterijsko okužbo, ki se kaže z bolečinami v žrelu, bolečim požiranjem, vročino in bruhanjem. Žrelo je na začetku bolezni izrazito rdeče, jezik obložen, kasneje pa postane malinast. Otečejo lahko bezgavke. Srbeči izpuščaji se najprej pojavijo na vratu, na notranji strani stegen in včasih na konicah prstov, nato se razširijo po celem telesu.
Potrebna je čimprejšnja uvedba antibiotika, zato ne odlašajte z obiskom zdravnika. Zboleli so kužni še 24 ur po zaužitju antibiotika.
Ošpice
Otroška nalezljiva bolezen. Virus se prenaša kapljično, oseba je kužna štiri dni pred izbruhom izpuščaja ter šest dni po izbruhu izpuščaja. Za bolezen so značilni trije stadiji: začetek okužbe je neznačilen – zvišana telesna temperatura, suh kašelj, pordele veznice oči, izcedek iz nosu, izguba apetita. Tretji dan se pojavijo bele pikice na sluznici jezika in po ustni sluznici (t. i. koplikove pege). Nato temperatura naraste na 40 °C, znaki okužbe zgornjih dihal se intenzivirajo. Pojavi se izpuščaj rdečkaste barve, najprej za ušesi, nato pa se razširi na obraz, vrat in prsni koš. Drugi dan se razširi na telo, tretji dan pa na spodnje okončine. Po istem vrstnem redu izpuščaj izgine v štirih dneh od pojava. V zadnjem stadiju bolezni temperatura pade, kašelj se umiri. Na mestih izpuščaja še približno deset dni ostanejo rjave pege. Zdravljenje je nespecifično, simptomatsko. Najboljša preventiva je cepljenje. Prebolela bolezen pa zagotavlja trajno imunost.
Norice
(vodene koze) so nalezljiva izpuščajna bolezen, ki jo povzroča virus varičela zoster. Povzročitelj se nahaja v mehurčkih izpuščaja. Bolezen se prenaša neposredno s kužnimi kapljicami, z vdihavanjem zraka. Okužba zapušča trajno imunost, ob padcu imunske odpornosti pa se okužba z varičelo izrazi kot pasavec (herpes zoster). Bolezen se začne s povišano telesno temperaturo, slabim počutjem, nato se pojavijo izpuščaji, ki so sprva v nivoju kože, nato se dvignejo, iz njih nastanejo mehurčki, ki počijo, nato se posušijo in spremenijo v kraste. Izpuščaji se največkrat pokažejo na obrazu, po lasišču ter se širijo od zgoraj navzdol. Izpuščaji pridejo v zagonih. Otrok je kužen, dokler se ne posuši zadnji mehurček. Specifičnega zdravila ni. Ob intenzivnih simptomih je smiseln sprej proti srbežu. Če otrok težko zaspi, se svetuje antihistaminik, nekateri pa priporočajo kopeli v hipermanganu.
Rdečke
Virus rdečk se zadržuje v zgornjih dihalnih poteh in se kot kapljična infekcija širi med ljudmi. Okužbe z virusom rdečk se bojimo predvsem v času nosečnosti, saj povzroča letalne okvare ploda, če se nosečnica okuži v prvem tromesečju nosečnosti. Kasnejša okužba v nosečnosti povzroča okvare, kot so slepota, prirojene srčne napake, okvara sluha, nenormalen razvoj kognitivnih sposobnosti. Virus se iz zgornjih dihal izloča že tri do pet dni pred pojavom simptomov ter še pet dni po izbruhu bolezni.
Bolezen ima dva stadija. Začne se z blagimi kataralnimi znaki: povišanje telesne temperature, izcedek iz nosu, pordele očesne veznice, povečane bezgavke za ušesi ter na zatilju. Povečana je tudi vranica. V drugi fazi se pojavi izpuščaj na zatilju, čelu, obrazu, trupu in okončinah, ki je svetlo rdeč, lisast in nezlivajoč. Po treh dneh izpuščaj zbledi, povečane bezgavke pa so tipne še dva do tri tedne po preboleli bolezni. Svetuje se počitek, primerna hidracija ter uživanje lahke hrane. Najboljša preventiva je cepljenje.
Peta otroška bolezen (Erythema infectosum)
Je virusno obolenje, ki se prenaša s kapljično infekcijo, preko dihal. Zbolevajo predvsem otroci med četrtim in desetim letom starosti, spomladi. Virus prizadene celice rdečega kostnega mozga, zato se lahko v fazi prebolevanja bolezni pojavi blaga do zmerna slabokrvnost.
V prvi fazi (t. i. prodromalno obdobje) se otrok dva do štiri dni slabo počuti, ima povišano telesno temperaturo ter je zaripel v obraz (t. i. oklofutan obraz). V izpuščajnem obdobju se pojavi izpuščaj v nivoju kože, ki se širi z vratu na ramena ter stranske dele trupa, nato na pregibe okončin, postane mrežast in se spreminja s temperaturo okolja. V desetih do štirinajstih dneh izgine. 10–30 odstotkov otrok ima bolečine v sklepih, redki tudi vnetje sklepov. Specifičnega zdravljenja ni, potreben je počitek.
Šesta otroška bolezen (Exanthema Subitum – Roseola Infantum)
Zbolevajo predvsem dojenčki (do enega leta, pogosteje dečki). Pojavlja se sporadično in epidemično vse leto, pogosteje pa spomladi in v jeseni. Prenaša se s slino. Bolezen se na začetku (prodromalno obdobje, dva do tri dni) kaže s povišano telesno temperaturo do 40 °C, razdražljivostjo, kašljem, drisko, oteklimi vekami, izbočeno veliko mečavo. Tretji dan telesna temperatura pade, nato se pojavi izpuščaj na vratu in trupu, ki izgine v enem do štirih dneh. Povečane so vratne bezgavke, na mehkem nebu in jezičku pa se pojavi rdeč izpuščaj (enantem). Zdravljenje je nespecifično in simptomatsko: v času povišane telesne temperature dajemo otroku veliko tekočine, zdravila, ki znižujejo telesno temperaturo, otrok naj počiva.
Črevesne nalezljive bolezni
So bolezni, med katere spadajo okužbe s hrano, nalezljive driske, griža, hepatitis, salmoneloze, okužbe s črevesnimi zajedavci itn. Lahko so resna, življenje ogrožajoča stanja. Prenos poteka z zaužitjem povzročiteljev s hrano, vodo ali preko okuženih predmetov. Otroci, ki imajo drisko in bruhajo, morajo ostati doma, v vrtec grejo lahko ponovno, ko je od zadnjega bruhanja ali odvajanja tekočega blata minilo vsaj 24 ur. Črevesne okužbe pri otrocih potekajo huje kot pri odraslih. Nadvse pomembno je preprečevanje teh bolezni: predvsem umivanje rok, preskrba s higiensko neoporečno pitno vodo in hrano, higiensko odstranjevanje odpadkov. Črevesne bolezni pri otrocih lahko povzročajo hudo dehidracijo ter posledično smrt, zato morajo starši poskrbeti za ustrezno hidracijo, če pa otrok nikakor ne zadrži nobene tekočine v sebi, je nujen obisk zdravnika. Svetuje se uporaba hidracijskih praškov in probiotičnih kapljic.
Rotavirus
Okužba se kaže z drisko, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo. Otroci lahko kašljajo in imajo izcedek iz nosu. Rotavirusne driske potekajo v epidemijah. Pogosto zbolijo novorojenčki, dojenčki in majhni otroci, pri starejših ima okužba blažji potek. Povzročitelj se prenaša fekalno-oralno (neposredno z umazanimi rokami ter posredno z okuženimi predmeti). Virusi so zelo odporni na večino čistil in mnoga razkužila, uničijo jih alkoholna in klorova razkužila. Zelo dolgo se zadržujejo na rokah, trdih površinah in celo v vodi. Preventiva je cepivo proti rotavirusni okužbi.
Okužbe z zajedavci
Zajedavci so živali, ki živijo na človekovi koži ali na živalih, v prebavilih ali drugih organih, kjer se hranijo na račun gostitelja, pijejo telesne sokove in gostitelju škodujejo. Najpogostejše okužbe z zajedavci pri otrocih so okužbe z navadno glisto, podančico in pasjo trakuljo. Za preprečevanje okužbe se moramo posluževati naslednjih ukrepov: psom preprečimo dostop do otroških igrišč oz. peskovnikov, po božanju psa si vedno umijmo roke, preprečujemo neposreden stik sline psa z otrokom, dobro operimo sadje in zelenjavo ter okuženega otroka ne vozimo v vrtec.
Podančica
Je 1 cm dolg zajedavec, ki živi v človeškem debelem črevesu in leže jajčeca v okolici danke. Posledično povzroča srbenje, tako pridejo jajčeca na roke, predvsem za nohte. Ko se dotaknemo ust, prenašamo jajčeca v usta in od tam v želodec in črevo. Gre torej za zelo hitro okužbo. Zdravljenje poteka z zdravili proti zajedavcem, potrebno je tudi zdravljenje ožjih družinskih članov.
Navadna glista
je do 30 cm velik zajedavec, ki se nahaja v tankem črevesu, kjer samica leže jajčeca. Z izločki jajčeca pridejo v zemljo, iz prepustnih greznic tudi v vodo. Da se jajčeca lahko naprej razvijajo, morajo biti vsaj dva do tri tedne v zemlji. Človek se lahko okuži z zelenjavo in sadjem, ki ni dobro oprana ali z jajčeci onesnaženo vodo. Iz črevesa ličinke vdrejo v kri ter se z njo razširijo po telesu (iz jeter v srce in nato v pljuča).
Ličinke medtem rastejo, iz pljuč ne morejo skozi tanke žile, temveč jih predrejo in nato potujejo iz pljučnih mehurčkov po sapniku navzgor do žrela. S slino jih pogoltnemo največkrat med spanjem. Nato potujejo iz želodca v tanko črevo, kjer se razvijejo v odrasle gliste. Samica lahko znese do 200.000 jajčec na dan. Krog je sklenjen. Zboleli otroci so nemirni, bledi, slabo napredujejo. Občasno jim smrdi iz ust, v grlu in nosu jih srbi. Diagnozo postavimo z dokazom jajčec ali odraslih živali v iztrebkih, potrebno je zdravljenje z antiparazitikom.
Pasja trakulja
v nasprotju z navadno človeško glisto človeku škodi na stopnji ličinke, končni gostitelj je pes. Vmesni gostitelj (človek) se okuži z jajčeci okuženim sadjem in zelenjavo, s peskom in preko rok, če so prišli v stik z blatom okuženega psa. Ko vmesni gostitelj zaužije jajčeca, se iz njih razvijejo ličinke, ki se iz črevesa preko krvi prenesejo po vsem telesu v jetra, pljuča, možgane, ledvica in druge organe. Iz ličink nastane mehurnjak, ki lahko v nekaj letih zraste do velikosti otroške glave. Odrasla trakulja se lahko razvije le, če z mehurnjakom okuženo meso vmesnega gostitelja požre pes, lisica ali volk. Znaki okužbe se pojavijo šele po petih do dvajsetih letih ali nikoli in so posledica pritiska rastočega mehurnjaka na sosednja tkiva.
