Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Prijetne temperature in lepo vreme na plano privabita tudi vrsto žuželk, tistih bolj ali manj prijetnih. Pridne čebele posedajo po cvetovih in nabirajo med, ose letajo naokrog v iskanju rastlinskih sokov, komarji iščejo svoje žrtve, klopi pa v podrastju prežijo na gostitelja. Če veliko časa preživimo na vrtu, v parku ali naravi, lahko kaj hitro pride do neprijetnega srečanja, osjega pika ali pa se domov vrnemo v družbi prisesanega klopa. Zato je prav, da se pred bližnjimi srečanji primerno podučimo in zaščitimo. Preberite, kako.

Avtorica: Nika Arsovski

Pik ni problematičen, če ne izzove alergijske reakcije

Predstavljajte si prelep sončen dan. Nebo je jasno, nas pa božajo prijetni sončni žarki. Na trati za hišo se zabavamo v družbi izbranih prijateljev. Dan ne bi mogel biti bolj popoln. Kar naenkrat pa med klepetom zaslišite »bzzz« in ugledate kopico os, ki jih je privabila hrana na mizi. Nič kaj prijeten prizor. Piki os in sršenov so namreč v poletnih mesecih pogosti, medtem ko do pika čebel lahko pride skozi vse leto, tudi ob toplejših zimskih dneh.

Večinoma žuželke, kakršne so ose, čmrlji, čebele in sršeni, pičijo v samoobrambi, ko se počutijo ogrožene, zato se jim je najbolje izogniti. Praviloma piki tovrstnih žuželk niso nevarni, na mestu vboda se pojavi srbečica, rdečica, tudi oteklina. Mesto vboda temeljito pregledamo, odstranimo želo in del speremo pod tekočo vodo z milom. Zatem ga osušimo in hladimo.

 

Preberite tudi prispevek: Prihaja čas za pike insektov

 

Kot zapisano, večina s pikom ne bo imela večjih nevšečnosti, zato pa je potrebno biti previden, če ste na pike žuželk alergični. Alergija je posledica odziva med strupom žuželke in proti njemu usmerjenimi protitelesi. Ob prvem piku se v telesu ljudi, ki so občutljivi na pike žuželk, tvorijo protitelesa in se vežejo na celice imunskega sistema, imenovane mastociti. Ob naslednjem piku pa se strup veže na protitelesa, kar povzroči sproščanje mediatorjev iz mastocitov, ki povzročijo razvoj alergijskih pojavov. Kadar se razvije sistemska preobčutljiva reakcija, sta koža in podkožje na posameznih mestih prizadeta, kar se kaže v obliki koprivnice, rdečine, otekline, srbečice. Če je alergijska reakcija močnejša, se lahko odraža z močno bolečino v trebuhu, vročino, krči v mišicah, oteženim dihanjem in požiranjem. V najhujšem primeru lahko pik žuželke izzove anafilaktični šok, ki ga prepoznamo po otekanju ustnic, jezika, žrela ter oteženem dihanju. Pojavijo se tudi krči in omotica, lahko tudi izguba zavesti.

Če se nam to zgodi prvič, s hladnimi obkladki ali antihistaminiki stanje nekoliko omilimo, zaradi prenosa strupa odstranimo tudi želo in poiščemo medicinsko pomoč. Če se nam je to poprej že zgodilo, imejmo pri roki ves čas škatlico za samopomoč ter zaužijmo potrebna zdravila. Sploh če vemo, da smo preobčutljivi na pike žuželk, se je dobro izogibati cvetočih travnikov, pa tudi sadovnjakov. Žuželke privlačita sladkor in človeški pot, zato se izogibajmo dišavam, pred pitjem pijače iz pločevinke, pa se prepričamo, da vanjo ni padla katera izmed žuželk.

 

Preberite tudi prispevek: Kako kljubovati soncu, pikom žuželk in ožigom meduz

 

V Sloveniji vsako leto primeri uvožene malarije

Pik komarja po navadi povzroči neprijetno srbečico, manjšo oteklino in rdečico, le redko pa tudi resnejše težave. Pred leti so sicer v sosednji Italiji zaznali manjši izbruh okužb z virusom čikungunja, v Sloveniji pa so potrdili primer okužbe z virusom Zahodnega Nila. Največja nevarnost namreč na vas preži na potovanjih v eksotične kraje. Čeprav malarija za naša področja ni značilna, pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsako leto zabeležijo nekaj primerov uvožene malarije. S tem izrazom označujemo malarijo, ki so jo iz tropskih krajev prinesli popotniki iz držav podsaharske Afrike, nekaterih držav srednje ali južne Amerike, Bližnjega vzhoda ter držav južne in JV Azije.

 

Preberite tudi prispevek: Prva pomoč na dopustu

 

V endemskem območju namreč živi kar 40 % človeštva, vsako leto pa te kraje obišče tudi več milijonov popotnikov. Po nekaterih podatkih naj bi tako malarijo prebolelo nekaj deset tisoč popotnikov, ki obiščejo endemična območja. Malarija letno terja približno 400 tisoč človeških življenj, v večji meri mlajših otrok. Pred časom je sicer Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odobrila prvo cepivo proti malariji, ki bo uporabljeno predvsem pri otrocih, ki so najpogostejše žrtve bolezni. Bolezen, ki jo povzročajo zajedavci plazmodiji, s pikom na človeka prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Te so najdejavnejše od mraka do zore, privlačijo pa jih izraziti vonji ter dišave.

Prvi znaki malarije se pojavijo že teden dni po piku, v nekaterih primerih pa tudi nekaj mesecev kasneje. Odražajo se z visoko vročino, mrzlico, potenjem, bolečinami v mišicah in sklepih. Pogosto jih spremljajo tudi težave z dihanjem, kašelj, glavobol in celo prebavne motnje. Pred potovanjem v kraje z visokim tveganjem za okužbo z malarijo se tako svetuje obisk potovalne ambulante. Tam vam bodo predpisali ustrezno zaščito v obliki antimalarikov. Poleg tega se med samim potovanjem ustrezno zaščitite tudi z zaščitnimi oblačili in primernim repelentom, ki ga nanesemo tako na kožo kot tudi oblačila in obuvala.

 

Preberite tudi prispevek: Človeški zajedavci

 

V vrhu pojavnosti KME v Evropi

Če malarija v slovenskem prostoru ni problematična, pa tega ne moremo trditi za okužbe, ki jih prenašajo klopi. Slovenija namreč sodi v sam vrh evropskih držav s pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa (KME), na leto pa na NIJZ beležijo približno 150 primerov okužbe. Najpogostejše so okužbe med majem in oktobrom, ko ljudje vse več časa preživimo na svežem zraku, v naravi. Okužbi so najbolj izpostavljeni vsi, ki se veliko zadržujejo na prostem, tako zaradi narave poklica kot prostočasnih dejavnosti.

KME je bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja, ki se lahko konča tudi s smrtjo. Bolezen poteka v dveh fazah. V prvi, ki se začne približno teden ali dva po ugrizu okuženega klopa, se pojavijo gripi podobni simptomi.

Utrujenost, vročina, slabost, bolečine v mišicah in sklepih. Faza traja od dva do sedem dni, sledi obdobje izboljšanja počutja. Nekaj tednov po prvi fazi sledi druga, ko virus skozi krvno možgansko pregrado preide v možgane. Zanjo so značilni močni glavoboli, visoka vročina, bolečine in otrdel vrat, tudi vrtoglavica ter bruhanje. Mogoča je celo ohromitev dihalnih mišic. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. V primeru napredovanja bolezni, če se poleg možganskih ovojnic vname tudi možgansko tkivo, se pridružijo še tresenje prstov in jezika, tudi motnje zavesti. V 1–2 % je izid bolezni lahko smrten, pri 5 % ostanejo trajne ohromitve, pri tretjini bolnikov se izrazi postencefalitični sindrom. Prepoznamo ga po glavobolih, tresenju, motnjah ravnotežja …

Pred KME se lahko zaščitimo s cepljenjem, ki je za posamezne starostne skupine plačano s strani osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Sicer strokovnjaki svetujejo, da se pred zadrževanjem v naravi čim bolj zaščitite, z repelentom in dolgimi rokavi, po prihodu domov pa telo temeljito pregledate za klope.

Lajmska borelioza, ena najpogostejših okužb, ki jih prenašajo klopi

Med najpogostejša obolenja, ki so posledica ugriza klopa, sodi tudi lajmska borelioza. Njen povzročitelj je bakterija, imenovana borelija, ki se na človeka prenese s klopovim ugrizom.

Po nekaterih podatkih je z bakterijo Borrelia burgdorferi vsako leto v Sloveniji okuženih nekaj manj kot 40 % klopov, po ocenah strokovnjakov pa do prenosa bolezni na človeka pride le v slabem odstotku primerov. Dejavnik, od katerega je to odvisno, je čas prisesanosti. Po dostopnih podatkih se v Sloveniji na leto zabeleži več kot šest tisoč novih primerov okužbe, kar nas uvršča med najbolj ogrožene populacije na svetu. Borelioza poteka v treh fazah. V prvi, ki se pojavi od tri dni do enega meseca po ugrizu, se na koži pojavijo neboleče rdečine. Te se postopoma širijo in dobivajo značilno obliko kolobarjev, medtem ko v sredini bledijo. Druga in tretja faza se lahko pojavita šele mesece po prvi, celo leta. Kažeta se kot prizadetosti kože, srca, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca. Pravočasno prepoznavanje bolezni že v prvi fazi je pri zdravljenju lajmske borelioze ključnega pomena.

 

Preberite tudi prispevek: Kožne spremembe po piku klopa

 

Čeprav malarija za naša področja ni značilna, na NIJZ vsako leto zabeležijo nekaj primerov uvožene malarije. S tem izrazom označujemo malarijo, ki so jo iz tropskih krajev prinesli popotniki iz držav podsaharske Afrike, nekaterih držav Srednje ali Južne Amerike, Bližnjega vzhoda ter držav južne in JV Azije. V endemskem območju namreč živi kar 40 % človeštva, vsako leto pa te kraje obišče tudi več milijonov popotnikov.

 

ABC

A Alergija je posledica odziva med strupom žuželke in proti njemu usmerjenimi protitelesi.

B Okužba s KME je najpogostejša med majem in oktobrom, ko ljudje več časa preživimo na svežem zraku.

C Malarija letno terja okrog 400 tisoč človeških življenj, v večji meri mlajših otrok.

Ne spreglejte

Srčno popuščanje je bolezen, ko srčna mišica ni več sposobna črpati dovolj velike količine krvi po telesu, zato posamezni organi
Preberi več
Gibanje pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje otrok, zato jih k temu spodbujajte. Pri vsaki aktivnosti pa najprej poskrbite
Preberi več
Vas nevzdržno boli glava, občutite močno kljuvanje in utripajočo bolečino? Velika verjetnost je, da vas pesti migrena. Gre za specifično
Preberi več
Sončni žarki pozitivno vplivajo na naše zdravje in počutje, a le če smo pri tem odgovorni. Še toliko večja previdnost
Preberi več
Na svetovni dan multiple skleroze (MS) konec maja je potekala novinarska konferenca, ki jo je organiziralo Združenje multiple skleroze Slovenije.
Preberi več
Kaj potrebuje vaša koža, če imate vitiligo, luskavico, suho kožo, ki poroženeva ali poškodovane, uničene nohte? Vsakdo potrebuje negovalno kozmetiko,
Preberi več
Počitnice so rezervirane, sedaj lahko le še odštevate dneve? No, ne popolnoma. Da boste s potovanja prinesli le lepe spomine,
Preberi več
Tog občutek v sklepih? Nemirne noči, ker se nikakor ne morete namestiti v udoben položaj za spanje? So neprestane bolečine
Preberi več