Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Septembra se je z vstopom otrok v vrtce in šole povečalo število bolnih otrok, ambulante splošnih zdravnikov in pediatrov se polnijo. Smrkanje in zamašen nos, kašljanje, slabo počutje … redkokdo se v jesensko-zimskem času ne sreča z njimi. Morda se nam bo s pravočasnim cepljenjem uspelo izogniti gripi, prav gotovo pa bomo preboleli vsaj kakšen prehlad.

Katere okužbe lahko pričakujemo?

Navaden prehlad, pri katerem prevladujejo znaki prizadetosti sluznice zgornjih dihal (izcedek iz nosu, boleče žrelo, kašelj) povzroča več sto raznovrstnih virusov, ki napadejo samo sluznico in se ne širijo naprej. Prehlad posledično spremljajo splošni bolezenski znaki, kot so vročina ali bolečine v sklepih. Čeprav odrasli pozimi za prehladom zbolimo v povprečju dva- do štiri krat in otroci šest- do desetkrat, ta ne naredi velike škode našemu organizmu, ki med prebolevanjem lahko povsem normalno funkcionira.

Huje potekajo druge virusne okužbe, ki zaradi sposobnosti povzročitelja prizadenejo nižje dihalne poti. Tako se npr. bronhitis, ki ga povzročajo virusi, ki so agresivnejši od prehladnih (adenovirusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi parainfluence in enterovirusi), kaže sprva s suhim kašljem, ki kasneje postane produktiven, ter splošnimi bolezenskimi znaki, kot so zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, slabo počutje. Bronhitis, ki ga povzročajo bakterije, zahteva antibiotično zdravljenje.

Bronhiolitis prizadene še manjše dihalne poti kot bronhitis, značilen je predvsem za otroke do drugega leta starosti. Večinoma so posledica virusne okužbe. Podobno kot pri bronhitisu so najprej prisotni znaki prehlada s povišano telesno temperaturo, nato se pojavijo še kašelj, piskanje, hitro dihanje z uvlečenjem mišic prsnega koša in nosnih kril, hitro bitje srca, razdražljivost ali zaspanost, izguba apetita, bruhanje, driska. Otroci, ki težko dihajo, so potrebni takojšnje obravnave pri zdravniku. Včasih pa invazivni povzročitelji pridejo še do pljučnega parenhima in povzročijo njegovo vnetje, kar poznamo pod imenom pljučnica.

Bakterijske pljučnice potekajo hitreje kot virusne. Kažejo se z visoko telesno temperaturo in produktivnim kašljem z gnojnim izcedkom. Spremlja jo utrujenost in oslabelost. Virusne pljučnice potekajo počasneje, telesna temperatura je nižja oz. je lahko normalna. Prisoten pa je suh, neproduktiven kašelj, ki lahko traja več tednov. Za diagnozo potrebujemo klinični pregled in rentgensko slikanje pljuč.

Gripo, ki je sicer bolj značilna za zimske mesece, lahko v jesenskem času s cepljenjem preprečimo. Povzročajo jo virusi influence. Ti izzovejo močne splošne bolezenske znake (vročino, bolečine v sklepih in mišicah, glavobol, slabost); kašlja in izcedka iz dihal na začetku ni, med boleznijo se kašljanje nato stopnjuje. Bolezen lahko človeka zelo oslabi.

Boleče požiranje s povišano telesno temperaturo ali brez nje pa je značilno za angino (vnetje mandljev), ki jo v tretjini primerov povzročajo virusi. Te angine so zelo kratke in blage, bolečine v grlu so malo izražene, vročine skoraj ni, tudi bezgavke na vratu niso povečane in boleče. Če so izraženi splošni bolezenski znaki z visoko telesno temperaturo, je večja verjetnost, da gre za angino bakterijske etiologije, ki se zdravi z antibiotiki. Nezdravljena bakterijska angina ima lahko resne zaplete, zato ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Otroci so v zimskem času dovzetnejši za vnetje srednjega ušesa (otitis media). Večinoma so virusne etiologije, zato specifična terapija ni potrebna. Če pa je prisoten gnojen izcedek iz ušesa, ne boste ušli antibiotiku.

Najmlajši in starejši so najbolj ogroženi

Okužbe nas obdajajo v vseh obdobjih življenja. Majhni otroci in starejši so občutljivejše skupine. Najmlajši še nimajo popolno razvitega imunskega sistema, saj se šele začenjajo srečevati s povzročitelji. Poleg tega pa se gibljejo v okolju (vrtci), kjer je ogromno bolnih. Starejši nasprotno zaradi staranja organizma in pridruženih bolezni začenjajo izgubljati sposobnost aktivnega odzivanja na okužbo. Vsekakor je potreben razmislek, če boste otroka še peljali k starim staršem, medtem ko bo eden ali drugi bolan. Seveda pa je za nastanek okužbe potreben stik z njo. Največ možnosti za prenos okužb je tam, kjer se zadržuje veliko ljudi na istem mestu oz. v zaprtih prostorih, saj so med njimi mogoči tesnejši stiki. To so predvsem vrtci, šole, zdravstveni domovi in bolnišnice, domovi za starejše občane, nakupovalna središča, javna prevozna sredstva … V teh okoljih so pogoji za širjenje okužb najugodnejši.

Domača lekarna

Potek in moč bolezni je pri navadnih prehladnih obolenjih odvisna od vrste virusa in od posameznikove naravne odpornosti. Zanimivo pa je pri gripi razvoj bolezni bolj ali manj neodvisen od odpornosti. Če se okužimo z virusom gripe in nimamo protiteles, bomo najverjetneje zboleli. Vsi virusi sicer slabijo imunski sistem, virus gripe pri tem še posebno izstopa, saj se pri tej bolezni lahko zaradi oslabelosti naravne imunske odpornosti hitro pojavijo bakterijske okužbe ali se razvije pljučnica. Ogroženi so predvsem starejši s pridruženimi boleznimi.

V prvi fazi se moramo pri boju proti boleznim izogibati mikroorganizmom, ki jih povzročajo. Seveda je to težje v jesensko-zimskem času, ko se več časa zadržujemo v zaprtih prostorih. Lahko pa se izogibamo velikim nakupovalnim centrom, ne obiskujmo bolnih sorodnikov, skrbimo za higieno (umivamo in razkužujemo roke), kihamo oz. kašljamo v rokav (ne v dlani), pogosto prezračujemo zaprte prostore. V času, ko smo sami že zboleli, bi morali imeti moralno odgovornost za preprečevanje širjenja okužb, kar pomeni, da bolni ne smemo hoditi v službe, šole oz. vrtce.

Ne glede na starost in zdravstveno stanje nam dober imunski sistem zelo koristi. Okrepimo ga lahko na različne načine, predvsem z zdravim življenjskim slogom, to je raznovrstna prehrana, bogata z vitamini, telesna dejavnost, zadostna količina spanca, čim manj stresa ter izogibanje kajenju in alkoholnim pijačam.

Ko zbolimo, si lahko pomagamo na različne načine. Poskrbeti moramo, da vsakodnevno uživamo sadje in zelenjavo ter poskrbimo za ustrezno hidracijo. Pri suhem kašlju in neprehodnem nosu pomagajo vroče inhalacije s fiziološko raztopino. Prav tako pa lahko neprehoden nos odpravimo z nosnimi dekongestivi, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Sredstva proti kašlju so koristna le, če je kašelj tako nadležen, da zaradi njega ne moremo spati. Sicer pa je kašelj koristen, saj se z njim dihalne poti čistijo. Nekaterim koristijo tudi sirupi za izkašljevanje. Predvsem pa morajo bolni počivati. Tako za preventivo kot kurativo pri ljudeh, pri katerih prehrana ni dovolj raznovrstna, koristijo prehranska dopolnila.

Cepljenje

Cepljenje je najučinkovitejša metoda preprečevanja bolezni. Naše telo ustvari protitelesa v parih tednih po cepljenju. Strokovnjaki poleg obveznega cepljenja priporočajo še cepljenje proti gripi in pnevmokoku. Slednji lahko povzroči vnetje obnosnih votlin (sinuzitis), vnetje srednjega ušesa (predvsem pri otrocih), pljučnico, okužbo krvi (bakteriemijo, sepso) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so invazivna pljučnica, sepsa, meningitis, so lahko tudi usodne. Enako velja za gripo.

Otrokom se cepljenje priporoča predvsem, če se zdravijo zaradi kroničnih bolezni srca, dihal, ledvic, presnovnih motenj ter motenj v imunskem odzivu in revmatskimi obolenji. Odraslim se cepljenje priporoča, če bolehajo za kroničnimi boleznimi, so varovanci domov starejših občanov ali delajo v okolju, kjer imajo veliko stikov z ljudmi. Prav tako cepljenje priporočamo tudi družinskim članom zgoraj omenjenih bolnikov.

Za invazivnimi pnevmokoknimi okužbami vsako leto najpogosteje zbolevajo otroci, stari manj kot leto dni, in otroci v drugem letu starosti. Zato največ koristi pri preprečevanju teh okužb s cepljenjem pridobimo, če otroke cepimo v teh starostnih obdobjih. Dojenčke cepimo od tretjega meseca dalje. Glede na to, da nas pnevmokokna pljučnica ogroža celo leto, se je smiselno cepiti kadar koli. Cepljenje zdravih ljudi proti pnevmokoku med 5. in 64. letom starosti sicer ni rutinsko priporočljivo, je pa možno, medtem ko je cepljenje proti pnevmokoku priporočljivo za starejše od 65 let ter za osebe z večjim tveganjem za nastanek invazivne pnevmokokne okužbe.

Najprimernejši čas za cepljenje proti gripi je konec oktobra in začetek novembra, tj. preden se začne sezona gripe. Cepljenje proti gripi poteka v enkratnem odmerku, otroci, mlajši od 9 let, ki se cepijo prvič, pa potrebujejo dodatni odmerek. Vsakoletno se proti gripi in pnevmokoku lahko cepite pri osebnem zdravniku ali v ambulantah na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kdaj k zdravniku?

Ambulante družinskih zdravnikov in pediatrov so prepogosto polne ljudi s prehladnimi obolenji. Razlog je predvsem neznanje. Navaden prehlad ne zahteva zdravnikove obravnave. Počitek, ustrezna prehrana, hidracija in kmalu boste zdravi. Seveda je prehlad za nekatere velika nevšečnost, ki traja tudi do deset dni. Če mu ni pridružena povišana telesna temperatura, ki ne pade po antipiretiku, produktiven kašelj z gnojnim izpljunkom, gnojen izcedek iz nosu, težko dihanje, potem lahko ostanete doma in počivate.

Če pa so prisotni zgoraj našteti znaki, se oglasite pri izbranem zdravniku. Včasih se na prehlad lahko nacepi še bakterijska okužba. Takrat se zdravstveno stanje v nekaj dnevih ne bo izboljšalo, temveč se bo poslabšalo. V takih primerih se oglasite pri izbranem zdravniku. Vedeti morate, da se pri nenevarnih prehladnih okužbah kašelj hitro razvije in običajno poneha v enem do dveh tednih, včasih lahko traja tudi do tri tedne. Če pa traja kaj več časa, bi bilo smiselno obiskati zdravnika za opredelitev zdravstvenega stanja.

Predvsem je pomembno, da ljudje znamo ločiti bakterijsko od virusne okužbe. Virusne okužbe (prehlad, gripo …) zdravimo simptomatsko (s počitkom, hidracijo in ustrezno prehrano, inhalacijami s fiziološko raztopino in uporabo zdravil za nižanje telesne temperature, če je ta visoka). Pri bakterijski okužbi, ki lahko nastopi sama ali pa je posledica superinfekcije po prehladnem obolenju, je potreben antibiotik. Resnost okužbe lahko napovemo predvsem na podlagi nekaterih značilnosti: izcedek iz nosu, ki je prozorne barve, je značilen za virusno okužbo, medtem ko gnojni napoveduje bakterijsko okužbo.

Enako velja za izpljunek ob kašlju. Visoka temperatura pogosteje spremlja bakterijske okužbe, ni pa nujno, zato ta ni specifičen znak, po katerem bi lahko ločili virusno okužbo od bakterijske. Bolečine v sklepih in mišicah so značilne za gripo (virusna okužba). Piskanje v prsnem košu napoveduje bronhitis, bronhiolitis ali poslabšanje astme, pri mlajših otrocih lahko tudi krup. To so lahko zelo resne okužbe. Bronhitis ali bronhiolitis sta najpogosteje posledica virusne okužbe, ni pa nujno. Vsekakor pa ob težkem dihanju, ki spremlja slednje, nikoli ne odlašajte z obiskom zdravnika.

 

Oktober 2016

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja