Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Ob prvih znakih prehlada se nekateri ljudje takoj napotijo k zdravniku, drugi pa si pomagajo z zdravili za samozdravljenje. Janez Rifel, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana pravi, da je zaradi simptomov prehlada smiselno obiskati zdravnika, če ti ne minejo v enem tednu ali desetih dneh. Prej kot v enem tednu pa je dobro poklicati zdravnika, če zboli majhen otrok, starostnik, nosečnica ali bolnik s kronično boleznijo. Še posebno nevarna je za starostnike gripa. Ko zaradi prehlada ali gripe pade odpornost, pa lahko dobimo tudi pljučnico. O vseh treh, prehladu, gripi in pljučnici, pa več v nadaljevanju …

Avtorica: Vesna Vilčnik

 

Simptome prehlada poznamo: voden izcedek iz nosu, boleče žrelo in grlo, kihanje in kašljanje, solzenje oči, zamašen nos. Je ob prehladu potrebno obiskati zdravnika?

Navadni prehlad je virusna okužba zgornjih dihal, ki običajno mine v sedmih dneh, če jo zdravimo. Virusi prehlada so zelo nalezljivi in z obiskom pri zdravniku jih veselo prenesete naprej na paciente v čakalnici in zdravstveno osebje. Zaradi simptomov prehlada je zato smiselno obiskati zdravnika, če ti ne minejo v enem tednu ali desetih dneh ali če se pojavijo še drugi simptomi in znaki poleg zgoraj naštetih. Vedno pa se lahko z zdravnikom posvetujete tudi po telefonu glede smiselnosti pregleda v živo. Prej kot v enem tednu je dobro poklicati zdravnika, če zboli majhen otrok, starostnik, nosečnica ali bolnik s kronično boleznijo. Na žalost v Sloveniji velja, da se lahko bolniški stalež odpre le za tri dni nazaj, zato zaposleni ljudje s prehladom množično obiskujejo družinske zdravnike predvsem zaradi tega, da odprejo bolniški stalež, kar je s stališča prenašanja nalezljivih prehladov naravnost grozno.

 

Lahko posameznik sam prepozna, ali gre zgolj za prehlad ali je staknil gripo?

Čisto na začetku je gripa lahko videti enako kot prehlad: voden izcedek iz nosu, kihanje in boleče grlo. Ampak običajno se prehlad razvija počasi, gripa pa ponavadi udari hitro. Prehlad je neprijeten, pri gripi pa se bolniki počutijo zares zelo slabo. Pri gripi telesna temperatura hitro naraste čez 38,5 °C, močno bolijo mišice, predvsem hrbet, roke in noge. Bolnika z gripo lahko trese mrzlica in se poti. Pogost je hud glavobol, suh kašelj, utrujenost in splošna oslabelost. Vendar pri mladih in zdravih ljudeh tudi gripa ni resna bolezen. Je sicer neprijetna, a telo jo premaga v enem tednu. Pri starostnikih in ljudeh s kroničnimi boleznimi pa je gripa lahko tudi smrtna bolezen.

 

Pogosto slišimo, da je najboljša obramba pred prehladnimi obolenji učinkovit imunski sistem. Kaj pa vi mislite?

Ne strinjam se; pomembnejša je preventiva pred samo okužbo: umivanje rok, kihanje v robček ali rokav, izogibanje množici ljudi v zaprtih prostorih. Različnih virusov prehlada je več kot dvesto, za nobenega ni razvito cepivo, kot je na primer pri gripi. Ko prebolimo prehlad, smo proti točno temu določenemu virusu odporni še nekaj časa. Še pomembnejša je odpornost ljudi v populaciji, ki so preboleli prehlad in so proti njemu odporni in se tako prehlad ne širi naprej. V nekaj letih, če ne še prej, pa ta odpornost izzveni, zato se je na primer proti gripi treba cepiti vsako leto. Virusi prehlada so zelo kužni in ko pride nosna sluznica v stik z virusi v kapljicah izdihanega ali izkašljanega zraka, potem v veliki večini primerov tudi zbolimo. Ko enkrat zbolimo, je pomembno, da imamo dobro imunost, da čim lažje prebrodimo težave zaradi prehlada. Imunski sistem krepimo s splošnimi ukrepi zdravega življenja: gibanjem, prehrano z veliko zelenjave in sadja, z izogibanjem alkohola in kajenja, z rednim, dovolj dolgim spancem, izogibanjem stresu. Obstajajo tudi razna prehranska dopolnila, čaji in drugi pripravki, ki krepijo imunski sistem, vendar ne morejo nadomestiti zgoraj naštetih ukrepov.

 

Kakšno je vaše mnenje o cepljenju proti gripi?

Glede cepljenja proti gripi imam zelo pozitivno mnenje in ga močno priporočam. Za zdravstvene delavce mislim, da bi morali biti obvezno cepljeni. S tem ko se jaz kot zdravnik cepim proti gripi, seveda poskrbim najprej za svoje zdravje, še bolj pa poskrbim, da gripe ne prenašam na svoje paciente v ambulanti. Podobno je v družini, kjer živi starostnik, zelo pomembno, da se cepijo vsi družinski člani in ne samo starostnik. Tako naredijo zaščitni ščit okrog starostnika, saj se starostniki najpogosteje nalezejo gripe od svojih vnukov in otrok. Pozimi je treba čim bolj omejiti obiske v domovih za starejše občane, ker en bolnik z gripo, ki pride na obisk v tak dom, lahko povzroči celo mini epidemijo gripe. Pri starostnikih je namreč cepljenje manj učinkovito kot pri zdravih odraslih v srednjih letih. Starostniki pogosteje zbolijo za gripo, čeprav se cepijo.

 

Tudi v službo ljudje pogosto prihajajo bolni; bojijo se odpuščanj ali da bi jih imeli za lene in neučinkovite (prezentizem). Kaj bi svetovali takšnemu posamezniku?

To je zelo kompleksna situacija. Posameznik, delavec v takem podjetju ne more kaj prida spremeniti. Če dela v takšnem okolju, kjer je normalno, da se dela kljub bolezni, ima le dve možnosti. Ali hodi na delo bolan ali pa poišče službo kje drugje. Odgovornost je tu na plečih delodajalca oziroma neposredno nadrejenih delavcev. Če opazijo, da je delavec bolan, bi ga morali poslati domov in spodbujati, da ne hodi bolan v službo. Kratkoročno sicer to prinese več stroškov in sitnosti za podjetje, srednjeročno in dolgoročno pa se investicija v zdrave in zadovoljne delavce podjetju bolj splača. Glede prezentizma delamo napake pogosto tudi zdravniki. Pri svojih pacientih hitro predlagamo bolniški stalež, medtem ko pri sebi na bolniški stalež ob enakih težavah niti ne pomislimo.

 

V naglici vsakdanjika pogosto rečemo, da »nimamo časa« biti bolni. Kako pomemben je počitek, še posebno med okrevanjem?

Počitek med okrevanjem je zelo pomemben. Če se prehitro aktiviramo, se pogosto zgodi, da hitro spet zbolimo. V takem primeru je potem okrevanje še dolgotrajnejše kot ob prvi bolezni. Nikoli ne škodi, če počivamo en dan več, kot bi bilo treba, pogosto pa gremo za kakšen dan prekmalu v službo. V današnjem ponorelem svetu, ki drvi z naglim ritmom naprej, se preprosto ne znamo več ustaviti.

 

Tudi otroci, še posebno v vrtcih, in starostniki so poleg aktivne populacije zelo izpostavljeni prehladom, gripi, pljučnici. So zanje te bolezni nevarnejše?

Sam prehlad ni nevaren. Se pa začetnemu prehladu lahko pridruži okužba spodnjih dihal, lahko tudi bakterijske okužbe. Majhni otroci imajo manjše dihalne poti in če se pri odraslem človeku sluznica bronhija zadebeli za milimeter ali dva, potem to na prehodnost bronhija za zrak skoraj nima vpliva, pri majhnem otroku pa se tak bronhij bistveno zoži ali celo popolnoma zapre. Zato je pri majhnih otrocih več sprejemov v bolnico zaradi dihalne stiske. Starostniki so občutljivejši zaradi pridruženih kroničnih bolezni, ki jih imajo že od prej, in ko se pojavi še gripa, nimajo več rezerve in organski sistemi se začnejo sesuvati. Gripa je pri starostnikih smrtno nevarna bolezen.

 

Je lahko tudi pljučnica posledica nezdravljenih prehladov ali gripe?

Pljučnica pomeni infekcijsko vnetje pljučnega tkiva in je lahko posledica bakterijske, virusne, glivične ali parazitske okužbe. Značilna pljučnica je posledica okužbe s streptokokom pneumonie oziroma pnevmokokom. Proti okužbi s pnevmokokom obstaja cepljenje, ki se ga priporoča starostnikom in otrokom. Pri nekaterih ljudeh pnevmokoki čakajo na sluznicah in ko zaradi prehlada ali gripe pade odpornost, lahko povzročijo pljučnico. Pri pljučnici je pogosto povišana temperatura, bolnik izkašljuje gnojni izmeček, težje diha, prisotna je splošna oslabelost, utrujenost, lahko je prisotna bolečina v prsnem košu. Pri starostnikih so znaki lahko zelo neznačilni, starostnik lahko postane zmeden, izgubi apetit, hitro diha. Lahko ima obsežno pljučnico, pa sploh ne kašlja. Zato je pogosto možno diagnozo postaviti šele po dobrem pregledu, laboratoriju in rentgenski sliki pljuč.

Kakšne so lahko posledice nezdravljene pljučnice?

Ni še minilo 100 let od odkritja penicilina, prvega antibiotika. Pred dobo antibiotikov so imeli ljudje, ki so preboleli bakterijsko pljučnico, veliko težav. Pljučno tkivo je ostalo spremenjeno. Tega je sedaj zaradi antibiotikov veliko manj, lahko pa še vedno ostanejo kakšne zarastline, izlivi. Pri virusnih pljučnicah je teh komplikacij še manj kot pri bakterijskih nezdravljenih pljučnicah.

V okvir: »Glede cepljenja proti gripi imam zelo pozitivno mnenje in ga močno priporočam. Mislim, da bi morali biti zdravstveni delavci obvezno cepljeni.«

V okvir: »Počitek med okrevanjem je zelo pomemben. Če se prehitro aktiviramo, se pogosto zgodi, da hitro spet zbolimo. V takem primeru je potem okrevanje še dolgotrajnejše kot ob prvi bolezni.«

 

 

November, 2014

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več