Medtem ko se prehlad običajno začne s kihanjem, z nahodom ter blago utrujenostjo, je za gripo značilen nenaden pojav visoke telesne temperature, trdovraten kašelj, izrazit glavobol in bolečine v mišicah in sklepih. Pri obeh virusnih obolenjih je priporočljivo ostati doma in si med uživanjem lahke hrane in toplih napitkov privoščiti dovolj počitka. Obisk pri zdravniku je potreben pri majhnih otrocih, nosečnicah in starejših, sicer pa si lahko pomagamo s pripravki za samozdravljenje, ki jih brez recepta kupimo v najbližji lekarni. Zdravnika je priporočljivo obiskati tudi pri več dni trajajoči visoki temperaturi, težkem dihanju, hudih bolečinah v žrelu ali ušesih ter pri hudem glavobolu.
Avtor: Vlasta Žvikart Zaveri, mag. farm., Lekarna Ljubljana
Pomembno je, da se učinkovine, s katerimi blažimo simptome, ne podvajajo, zato vedno pazljivo preberimo navodila za uporabo zdravila in povprašajmo farmacevta o vseh morebitnih nejasnostih. Glavna prednost kombiniranih pripravkov za prehlad in gripo je jemanje manjšega števila zdravilnih oblik (ponavadi so to tablete, praški ali sirupi), saj je več učinkovin za blaženje različnih simptomov vsebovanih v enem samem pripravku. To poenostavi terapijo, po drugi strani pa tudi poveča možnost pojava neželenih učinkov, saj je možnost za njihov pojav pri večjem številu učinkovin temu primerno večja.
Kombinirani pripravki za prehlad in gripo poleg analgetika oz. antipiretika ponavadi vsebujejo še nosni dekongestiv, učinkovine za spodbujanje ali blaženje kašlja ter vitamin C, lahko pa seveda vse omenjene učinkovine uporabimo posamično. Z analgetiki in antipiretiki blažimo bolečine in povišano telesno temperaturo. Antipiretikov naj ne bi jemali dlje kot pet dni, analgetikov pa ne več kot tri dni zapored, a velika večina ljudi tega priporočila ne upošteva, še zlasti kar se tiče jemanja protibolečinskih zdravil. Čeprav sta paracetamol in acetilsalicilna kislina med ljudmi zelo priljubljena, obstajajo tako pri enem kot pri drugem zadržki za njuno jemanje. Acetilsalicilne kisline ne smejo jemati ljudje z želodčno razjedo, bolniki z astmo, nosečnice in doječe matere, bolniki s povišano koncentracijo sečne kisline v plazmi, tisti z obolenji jeter in ledvic in bolniki z anemijami. Prav tako naj je ne bi jemali otroci do 12. leta, ljudje, ki uživajo alkohol, ter tisti, ki jemljejo nesteroidna protivnetna zdravila. Paracetamola po drugi strani ne smejo jemati osebe z jetrno okvaro in osebe, ki uživajo alkohol.
Psevdoefedrin je nosni dekongestiv, ki zmanjšuje otekanje nosne sluznice in izločanje sluzi ter tako odpravlja občutek zamašenosti nosu
Tovrstnih dekongestivov se morajo izogibati bolniki, ki se zdravijo zaradi povišanega krvnega tlaka, tisti, ki jemljejo antiepileptike in zdravila proti migreni, nekatere antidepresive in antiparkinsonike. Prav tako jih ni priporočljivo jemati, če imamo motnje v delovanju ščitnice, zmanjšano jetrno ali ledvično delovanje, sladkorno bolezen, povečano prostato ali glavkom. Poleg oblik, ki jih zaužijemo skozi usta, so na voljo farmacevtske oblike, ki jih uporabljamo lokalno v obliki kapljic ali pršil za nos, zaradi možnosti pojava neželenih učinkov pa se odsvetuje uporaba obeh oblik hkrati. Ne uporabljajmo jih več kot pet do sedem dni, ker lahko pri dolgotrajni uporabi sušijo nosno sluznico in privedejo do njenih poškodb. Prav tako lahko dolgotrajna uporaba nosnih dekongestivov zmanjša njihov terapevtski učinek. Bodimo pozorni, da nosne kapljice in pršila zaradi možnosti prenosa okužbe uporablja le ena oseba. Zaradi možne absorpcije pri prevelikem odmerjanju naj tudi nosnih dekongestivov v obliki kapljic ali pršil za samozdravljenje ne uporabljajo bolniki s srčnim popuščanjem, z zvišanim krvnim tlakom, zvišanim očesnim tlakom ali s hipertrofijo prostate.
Kombiniranim pripravkom za blaženje prehlada in gripe je pogosto dodan tudi vitamin C, učinkovina, ki pomaga krepiti našo odpornost. Zlasti v visokih koncentracijah in še posebej v kombinaciji z acetilsalicilno kislino pa lahko pri osebah z občutljivim želodcem draži želodčno sluznico.
Pri pripravkih za kašelj lahko izbiramo med ekspektoransi in antitusiki. Če je kašelj produktiven, ga zaradi nastajanja povečane količine sluzi načeloma ne zaviramo. Poskrbimo za zadostno pitje toplih napitkov in olajšajmo izkašljevanje s pripravki za izkašljevanje (ekspektoransi), ki pomagajo utekočiniti gosto sluz. Pri suhem dražečem kašlju pa izkašljevanja ne spodbujamo, pač pa ga pomirjamo z zdravili, ki zavirajo refleks kašlja in jim pravimo antitusiki. Ti lahko, predvsem v kombinaciji z drugimi zdravili, ki zmanjšajo reakcijsko sposobnost, in z alkoholom, povzročijo zaspanost ali utrujenost.
Lokalne pripravke za blaženje težav pri pekočem žrelu lahko kupimo v obliki pastil, pršil ali tekočin za grgranje. Olajšajo vnetje grla, zmanjšujejo bolečine in delujejo protimikrobno. Pastile počasi raztopimo v ustih in se po njihovi uporabi nekaj časa izognimo uživanju hrane ali pijač, ker lahko to zmanjša njihovo protimikrobno učinkovitost.
Našo odpornost bo okrepilo dovolj spanja in gibanja na svežem zraku, poskrbeti pa moramo tudi za redno prezračevanje prostorov, pitje toplih napitkov in pravilno prehrano z dovolj sadja in zelenjave. Poleg tega so nam na voljo številni pripravki za krepitev odpornosti, ki nam jih bodo svetovali v lekarni in ki bodo našemu organizmu pomagali, da se bo lažje spopadel z virusi, ki prežijo na nas na vsakem koraku.
Zanimivost
Antitusikov ne jemljimo skupaj z ekspektoransi, saj lahko pride do zastajanja sluzi v dihalnih poteh, s čimer se poveča nevarnost bronhospazma in okužbe dihal. Lahko pa čez dan uporabimo ekspektorans, zvečer pa antitusik.
Zanimivost
Če se le da, si pri vodnem izcedku iz nosu in pri oteženem dihanju skozi nos najprej pomagajmo s fiziološko raztopino. Priporočljivo pa jo je uporabljati tudi sicer, sočasno z drugimi kapljicami in pršili za nos, saj z njeno uporabo večkrat dnevno sluznico vlažimo in preprečimo njeno izsušitev.
Citati
»Čeprav sta paracetamol in acetilsalicilna kislina med ljudmi zelo priljubljena, obstajajo tako pri enem kot pri drugem zadržki za njuno jemanje.«
Februar, 2010
