Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Zimski čas se nezadržno približuje in s tem tudi najrazličnejša prehladna obolenja. Najpogostejša so obolenja zgornjega respiratornega sistema, kamor sodijo predvsem prehladi, angine, vnetja žrela in grla, sledijo pa jim bolezni oz. okužbe spodnjega respiratornega sistema, bolezni sapnika, bronhijev in pljučnica. O zimskih nadlogah, ki predstavljajo več kot zgolj posledico ohladitve ozračja, nam je več povedal dr. Zlatko Pogorilić, dr. med., spec. spl. med.

Avtor: Damijana Škrlj

 

Bolečine v grlu pogosto enačimo z boleznimi. Ali so bolečine v grlu vedno znak za nek alarm?

Nikakor. Bolečina v grlu je največkrat posledica okužbe zgornjih dihal. S temi okužbami se srečujemo od otroštva naprej in pri velikem odstotku ljudi pride sčasoma do kronične okužbe zgornjih dihal. Zaradi posledic prejšnjih okužb se sluznica, ki nima zgolj mehanične funkcije kot npr. požiranje in dihanje, temveč tudi številne druge funkcije, kamor sodi zaščitna funkcija, zaradi vpliva bolezni stanjša, spremeni in dobi kronično vnet videz. S tem pride do zmanjšanja njenega obrambnega delovanja, kar pomeni, da lažje in pogosteje zbolimo. Iz tega izhaja več kot 70 % okužb zgornjih dihal (okužba žrela, ki je najpogostejša, ali okužba tonzila, ki se večinoma pozdravi sama). V primeru vročine, močnih glavobolov in težav pri požiranju je treba poiskati zdravniško pomoč.

 

Kako obolenja v otroštvu vplivajo na morebitno kasnejšo kronično obliko bolezni?

V otroštvu so obolenja pogostejša, saj se imunski sistem šele z leti krepi. V tem obdobju je vstop v vrtec velika sprememba, saj je tam mnogo otrok, od katerih ima vsak svoj imunski sistem in različno občutljivost na viruse in bakterije. V vrtcu je torej idealno okolje, da otroci vse okužbe (ki bi jih tako ali drugače morali preboleti) tudi prebolijo, s čemer se krepi otroški imunski sistem, kar pomaga pri kasnejši odpornosti. Virusne okužbe ne puščajo nobenih posledic. Bakterijske okužbe, npr. angine, pa se lahko ponavljajo. Celo pri otrocih že lahko nastopi kronična okužba, ki povzroči žariščno infekcijo, ki se skrije v mandeljnih in stalno draži imunski sistem in ga izčrpava. Angine je treba zdraviti, zato je obisk zdravnika obvezen. V primeru okužbe tonzil, se le-te zdravi predvsem s penicilinskimi antibiotiki. Pri zdravljenju je treba biti potrpežljiv, saj se je svoj čas mandeljne odstranjevalo že po dveh ali treh zaporednih anginah, kar pa ni dobro. Raziskave so pokazale, da prehitro odstranjevanje žrelnice ali mandeljnov v odrasli dobi povzroči pogostejša vnetja spodnjih dihal, saj so mandeljni, žrelnica in limfni prstan pregrada, da okužba ne prodre nižje. Obstaja pravilo, da je treba najprej ugotoviti, ali gre za stalno, kronično žariščno infekcijo in šele po šestih, sedmih anginah v enem letu razmišljati o morebitni odstranitvi omenjenih organov. Otroci postanejo z leti bolj odporni, pogostost obolenj se zmanjša, pri ohranjenih mandeljnih, žrelnici in limfnem prstanu pa imajo posledično v odrasli dobi manj težav s spodnjimi dihali.

 

Katere so značilnosti prehlada in gripe?

Prehlad je lokalna bolezen. Je bolezen nosu, žrela, zgornjega dela dihal. V več kot 70 % primerov je virusno pogojen in poteka v blagi obliki. Gripa je prav tako virusna bolezen, ki se prične s prehladnimi znaki, vendar se kasneje razvije v sistemsko bolezen, katera kasneje prizadene tako zgornja kot spodnja dihala. Zanjo je značilno, da ima hude splošne simptome, ki se kažejo kot visoka vročina, utrujenost, bolečine v dihalih, izkašljevanje, izčrpavanje telesne obrambe, … Gripa se pri mladih, sicer zdravih osebah, v 10–14 dneh sama uspešno pozdravi in ne pusti posledic. Pri starejših, ki so imunsko oslabljenih zaradi stresa, poškodbe, okužbe drugega izvora, rakave bolezni s posledično kemoterapijo, pa je gripa lahko smrtonosna. Zaradi gripe so nekoliko bolj ogroženi tudi astmatiki, ki že tako imajo kronične bolezni pljuč, torej spodnjih dihal, ter srčni in sladkorni bolniki.

 

Ali se prehlad lahko prevesi v gripo?

Prehlad se ne more prevesiti v gripo zaradi različnih povzročiteljev. Prehladne bolezni lahko povzročajo številni virusi, gripo pa lahko samo določeni virusi gripe. Proti gripi si z upoštevanjem navodila Svetovne zdravstvene organizacije lahko pomagamo. Govorimo o cepivu, ki je predvideno za svetovno populacijo in je pripravljeno preko računalniške simulacije, v katero so vključeni štirje najverjetnejši virusi, ki bi se pojavili v prihajajoči jesensko-zimski sezoni. Na osnovi te simulacije se pripravi zelo učinkovito cepivo, ki se ga priporoča predvsem rizičnim skupinam, za katere je gripa lahko smrtonosna bolezen. Virus gripe je namreč izredno spremenljiv virus in je težko vnaprej predvideti, katera različica virusa se bo pojavila. Cepivo ima zelo malo stranskih učinkov in zelo malo kontraindikacij. Priporoča se cepljenje v čim večjem številu. Pogosto se zgodi, da v času cepljenja že poteka neka skrita ali blaga prehladna bolezen, katere učinki se tudi pokažejo, kar si ljudje večinoma razlagajo, da »so se cepili proti gripi, kljub temu pa zboleli«, kar pa je napačna trditev. Prav tako ne drži, da je cepljenje proti gripi enako cepljenju proti drugim respiratornim boleznim. Ljudje, ki se cepijo proti gripi, se lahko v eni zimi npr. petkrat prehladijo, a gripe z 90-odstotno verjetnostjo ne bodo dobili.

 

Izločanje sluzi v času prehlada?

Je pričakovan potek nekega prehlada. Prehlad se najprej pojavi komaj opazno – v obliki rahlih glavobolov, splošne utrujenosti, lahko tudi vročine, kar pa ni nujno. Čez nekaj časa se pričnejo pojavljati lokalni simptomi, ki so na začetku blagi, postopoma pa se stopnjujejo. Izločanje sluzi nekako sovpada s popuščanjem same bolezni in smo že skoraj zdravi. Takrat nekako že sami občutimo, da gre na bolje.

 

Kakšna je razlika med virusno in bakterijsko okužbo?

Virusne okužbe večinoma potekajo v blagi obliki, so nalezljive, a nenevarne. Sem sodijo npr. prehladi, gripe, prebavne motnje. Zanje je značilno, da nimajo tako izrazitih lokalnih težav, imajo pa pogosto izražene splošne simptome, kot so utrujenost, vročina, ki redko presega 38 °C, razen v izjemnih primerih, npr. pri meningitisu, kjer so temperature lahko tudi višje.

Bakterijske okužbe so hujše in imajo vsaj v začetni fazi manj izrazit splošni učinek ter bolj izrazit lokalni učinek, npr. boleče grlo. Šele kasneje, če bolezni ne zdravimo, se zaradi samega poteka bolezni pričnejo pojavljati bolečine v mišicah, visoka vročina, splošna utrujenost, nekaterim se pojavijo tudi bolečine v sklepih. To so temeljne razlike med eno in drugo vrsto okužbe. Bakterijske okužbe imajo izrazitejše lokalne simptome, virusne pa bolj splošne. Praviloma so virusne bolezni nalezljive in se največkrat prenašajo s stikom, medtem ko so bakterijske bolezni bolj odvisne od imunskega sistema, saj z večino bakterij vsi prihajamo v stik, se pa bolezni ne razvijejo pri vseh.

 

Kako lahko najhitreje premagamo bolezen?

Odvisno, za katero bolezen gre. Telesu moramo omogočiti, da samo premaga bolezen. Da telesa ne obremenimo dodatno in ga ne izpostavljamo neugodnim vplivom. Priporočeno je, da bivamo v toplih in prezračenih prostorih, da uživamo dovolj tekočin in lažjo hrano, bogato z vitamini (predvsem vitaminom C) in minerali. Za virusne bolezni je odgovoren naš imunski sistem, ki jih edini lahko učinkovito premaga. Pri bakterijskih se v primeru blagih težav načeloma ni treba zglasiti pri zdravniku, saj se zna telo tudi pri tem tipu bolezni ustrezno odzvati. V primeru resnejših težav je potreben pregled pri zdravniku, ki diagnosticira vrsto bolezni ter po potrebi predpiše ustrezno terapijo, ki hitro privede do izboljšanja zdravstvenega stanja.

 

Ko v družini nekdo zboli za katero od virusnih bolezni, kako naj se do njega vedejo ostali družinski člani?

Številni ljudje niso seznanjeni, da so dojenčki do 6. meseca starosti zaradi uživanja materinega mleka (kolostruma), ki so ga prejeli v prvih sedmih dneh po rojstvu, dodatno zaščiteni, saj so preko njega prejeli protitelesa. Kar se tiče majhnih otrok, je treba upoštevati splošna navodila: ko je nekdo prehlajen, se je treba izogibati stiku z dojenčkom, če pa se stiku zares ne morete izogniti, lahko uporabite masko in zaščitne rokavice. Enaka navodila veljajo za kasnejše obdobje. Ko je nekdo v družini prehlajen, bi se moral umakniti in ostalih družinskih članov ne izpostavljati okužbi. Vendar to velikokrat niti ni mogoče. So pa nekatere bolezni kužne, še preden se pojavijo prvi simptomi bolezni in torej niti nosilci bolezni ne vedo, da so okuženi. V tem primeru tudi preventiva ne pomaga več. Če je nekdo od družinskih članov že bolan, je najbolje, da cela družina poskrbi za večji vnos vitaminov in toplih napitkov ter s tem spodbudi imunski sistem.

 

Kakšen je pomen družinskega zdravnika?

Za nekatere družine je značilno, da zbolevajo za respiratornimi boleznimi, spet druge imajo težave z obtočili, tretje težave s hrbtenico, pa duševne težave ipd., zato je družinski zdravnik pomemben, saj pozna več generacij ene družine. Zdravniku je skozi 20-, 30-letno sodelovanje z družino marsikdaj jasno, da je nagnjena k določeni bolezni ali obolenju ter jim tako na podlagi svojih dolgoletnih opažanj svetuje, da se zaradi večje dovzetnosti cepijo ali preventivno ukrepajo pred nastopom določenih tipov obolenj (npr. proti gripi). Glede na večletna opazovanja jim svetuje uporabo imunostimulatorjev, kot so npr. immunal, C-vitamin, bronhomunal, ki spodbuja odpornost spodnjih dihal (npr. v primeru večje nagnjenosti k bronhitisu) in podobno. To so ukrepi, ki jih je treba sprejeti pred nastopom teh bolezni. Ukrepe je treba sprejeti že v jesenskem času, pred nastopom zimskih tegob. Zdravnika je treba obiskati v primeru, ko je oseba nezadostno imunsko odporna, ko zaradi predhodnih okoliščin imunski sistem ne dela tako kot treba (zaradi hude nezgode, pljučnice, hudega stresa v družini, terapije ali drugih bolezni), da se prepreči morebitne hude oblike bolezni, ki lahko nastopijo kot posledica. Zdravnika je treba obiskati tudi v primeru zdravniškega staleža, in sicer zaradi nezmožnosti za delo ali zaradi same narave dela z ljudmi, saj če nekdo dela z ljudmi, obstaja verjetnost, da zaradi obolelega zboli širši krog ljudi. Zato je bolje, da kljub ne tako izraziti bolezni oboleli ostane doma, kot pa da zaradi njega posledično zboli cela množica ljudi.

 

Kateri dejavniki v zimskem času vplivajo na nižjo odpornost našega organizma?

Neugodne klimatske razmere (mraz, prepih, vlaga, …) povzročajo bolezni ter tudi zadrževanje v zimskem času v zaprtih prostorih, kjer je večja možnost prenosa okužb.

 

Kaj priporočate glede oblačenja v hladnejših mesecih?

Za zimo je priporočljivo, da nimamo težkih debelih oblek kot včasih, temveč si kupimo lahka, tanka in večplastna oblačila. Ta oblačila nam nudijo dobro izolacijo pred prepihom in hudim vetrom in ne povzročajo velikega potenja. Enako je tudi z obutvijo. Izberimo udobno in lahko obutev z anatomskim podplatom, večplastno, v katerih se noga ne poti. S pravilnim oblačenjem in z uporabo lahke in zračne garderobe, v kateri ne trpimo, lahko veliko pripomoremo k zdravju. Poleg tega nas ne moti niti to, da se v službo odpravimo zjutraj v nizkih temperaturah, domov pa se mnogokrat vračamo v bistveno višjih.

 

Kakšen je vpliv hrane?

Zelo velik. V našem, zahodnem delu, je po nekih statistikah način prehrane udeležen v 70 % zdravstvenih težav: od bolezni prebavil, bolezni obtočil, bolezni respiratornega sistema, sladkornih bolezni, rakavih bolezni, … V današnjem času jemo preveč koncentrirano in s konzervansi preveč »bogato« hrano. Prehrana bi morala temeljiti na živilih rastlinskega izvora z dosti vitamini, beljakovinami in minerali, z največ 1- do dvakrat tedenskim uživanjem mesnih jedi ter s čim manjšo uporabo »bele« prehrane (beli sladkor, beli kruh, maščob). Z zelo majhnimi količinami zaužijemo zelo veliko energije, po njej pa smo zelo hitro ponovno lačni. Kronično zaužijemo preveč kalorij, ki postopoma povzročajo višek telesne teže, bolezni jeter, sladkorno bolezen itd. Na nastanek bolezni vplivajo še vse druge snovi, ki se nahajajo v pohištvu, blagu ipd. Kratkoročno jih sicer ne čutimo, dolgoročno pa povzročajo težave.

 

Kakšni naj bodo preventivni ukrepi za preprečevanje bolezni in gradnjo imunosti, ne glede na letni čas?

Osnovni ukrep je kakovostno življenje. Pravilno prehranjevanje (raznovrstna, lahka, čim manj koncentrirana hrana, bogata z vitamini in minerali, malo sladkorjev, zadostno pitje tekočine). Sledi mu pravilno oblačenje ter življenje v ustreznih življenjskih okoliščinah. Če spadamo v skupino ogroženih ljudi, kamor sodijo starejši od 65 let in tisti z že omenjenimi zdravstvenimi težavami, je dobro, da se preventivno cepimo proti npr. gripi.

 

Kaj pa zimska depresija in kako se ji postavimo po robu? 

Depresija je bolezen, ki se lahko zgodi vsakemu. Ljudje smo v življenju tri- do štirikrat depresivni, o  depresivnem dojemanju pa govorimo takrat, ko začne človek zaradi določenih okoliščin trpeti. Če so ljudje neprestano izpostavljeni enim in istim okoliščinam, okolju, ljudem, se bodo na »dražljaje« vedno znova odzvali enako. In ko nekdo enkrat ali dvakrat doživi zimsko depresijo, je velika verjetnost, da se mu bodo depresije ponavljale. Je že tako, da se ljudje staramo in smo z leti vedno manj odporni na določena stanja, katerim se vedno težje zoperstavljamo. Za razvoj depresije so potrebne določene okoliščine, pojavi pa se pri normalnih ljudeh, ki so osamljeni (največkrat po smrti zakonca), povezana pa je tudi z menjavanjem dnevnega cikla dneva in noči. Pozimi so noči daljše, zaradi zmanjšanih aktivnosti se ti ljudje dolgočasijo, večinoma bivajo v hišah in so osamljeni. Kako jim pomagati? Svetujem, da potencialni bolniki pričnejo jemati ustrezna zdravila še pred nastopom depresije, saj je potrebno vsa zdravila iz skupine antidepresivov jemati vsaj mesec oz. mesec in pol pred nastopom bolezni. Ko se depresija pojavi, potrebujemo vsaj en mesec, da zdravila pričnejo delovati. Med preventivne ukrepe sodijo tudi razna skupinska druženja, npr. upokojenska, cerkvena, dobrodelna ipd., s čimer omilimo pomanjkanje partnerske komunikacije. Depresija vpliva celo na imunski sistem in posledično ljudje lažje zbolevajo tudi za respiratornimi boleznimi, krvni tlak je višji, prisotna je nespečnost itd.

 

Kako vpliva zimsko gibanje na prostem na naše zdravje?

Gibanje na prostem je pozimi nekoliko težje izvedljivo, čeprav se ljudje zaradi boljših oblačil tudi pozimi športno udejstvujejo, dneve izkoristijo za sprehode ali pa izvajajo aktivnosti v zaprtih prostorih. Hladnega vetra se ni treba bati, če ste le predhodno dobro poskrbeli za svoj imunski sistem. Tudi pozimi je priporočeno večkratno dnevno zračenje prostorov, odsvetovano pa je spanje pri odprtem oknu.

 

Ali si lahko z nepravilnim vedenjem pozimi nakopljemo dolgotrajnejše posledice?

Lahko. Vse te bolezni običajno ne povzročajo posebnih težav, z nepravilnim vedenjem pa lahko naš imunski sistem izčrpajo, preprosta bolezen pa se spremeni v pljučnico. Zaradi nje lahko trpimo posledice celo življenje, če se nepravilno pozdravi. Angine, vnetja sklepov, … vse to se nam zaradi nepravilnega vedenja lahko zakomplicira.

 

Za konec morda kakšen napotek …

Ljudem bi svetoval, da naj poskusijo živeti kar najbolj zdravo in srečno. Zdravje ni zgolj odsotnost bolezni, temveč je stanje duševnega, telesnega (fizičnega) ter tudi socialnega blagostanja. Pomembno bi bilo večkrat letno narediti revizijo vrednot, saj za srečo ne potrebujemo velikega materialnega bogastva, kajti temelji sreče so skromnost, zadovoljstvo, veselje, življenje brez zavisti, dobronamernost, humanost. Med svojimi bolniki imam kar nekaj srečnih ljudi, ki se prav nič ne pritožujejo in na vprašanje, kako so, odgovorijo, da dobro. Po drugi strani pa poznam ljudi, ki imajo vse, a se nad življenjem neprestano pritožujejo. Temelj zdravja so tudi medčloveški odnosi, odnos do dela, odnos do samega sebe, odnos do družine, … Ljudem želim zmeren, zadovoljen odnos do vsega, kar jih obdaja, ter zavedanje, da je vsak svoje sreče kovač in skupaj s srečo tudi zdravja.

 

November, 2010

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več