Sem mlad. Sem sposoben. Sem najbolj pameten. Mladost je le mladost. … V redu, res je. Ali ste vedeli, da ima lahko zdrav 50-letnik bolje delujoči spomin, ker ga nenehno uporablja, kot pa 25-letnik, ki se mu ne da »kravžljati možgančkov«. Da si lahko veliko zapomnimo, še zdaleč ni samoumevno. Tako pravi Sabina Gombač, univ. dipl. soc. ped., integrativna psihoterapevtka, ki nam razkrije marsikatero zanimivo dejstvo o zapleteni miselni aktivnosti – spominu.
Avtor: Andreja Hergula
Ali lahko rečemo, da ima nekdo že po naravi dober, nekdo pa slabši spomin? Kaj sploh je spomin?
Spomin je zapletena miselna aktivnost, ki nam omogoča, da si informacije zapomnimo, jih kodiramo in ko je to potrebno, ponovno prikličemo v spomin ter glede na položaj uporabimo. Predpogoj za nemoteno spominsko delovanje so ohranjene sposobnosti pozornosti in učinkovito procesiranje informacij. Spomin nam omogoča, da upravljamo s časom, primerjamo preteklost s prihodnostjo in da s pomočjo shranjenih informacij predvidevamo in načrtujemo prihodnost. Spomin je tudi pomembna duševna funkcija, ki je podlaga za vse vrste učenja, osebnostni razvoj in nepretrgano osebno zavest. Ob rojstvu imamo različne danosti za tvorjenje spomina. V zgodnjem obdobju razvoja je sprva družina tista, ki omogoči ali ne omogoči dovolj spodbudno okolje za učenje in kakšen odnos do učenja nam bo privzgojila, kasneje pa je od nas samih odvisno, kako bomo izkoristili določene danosti.
Ljudje imamo lahko odličen spomin, ko si zapomnimo obraze, slabši pa pri imenih ali številkah. Zakaj?
Spominski proces se začne z zaznavanjem informacij iz okolja s pomočjo naših čutil, torej vida, sluha, vonja, okusa in tipa. Če so oči tiste, ki so dominantne v zaznavanju okolice pred ostalimi čutili, govorimo o vizualnem tipu človeka. Le-ta si ob prvem stiku zelo dobro zapomni posebnosti na obrazu, barvo oči ipd., hkrati pa ni pozoren na številke, ime, saj sluh ni njegovo prevladujoče čutilo. Znano je, da je 60 % populacije tiste, ki prek oči najprej zazna informacijo iz okolja.
Opažam, da nekateri pozabljajo sicer pomembne dogodke, npr. da se deset let po dogodku ne spomnijo več, kako je bilo na maturantskem izletu ali kateri profesor jih je poučeval v osnovni šoli. Gre tu lahko za globlje vzroke ali je te podatke izbrisal iz spomina, ker se mu enostavno ne zdijo pomembni?
Možgani so organizirani tako, da naredijo izbor med bolj ali manj uporabnimi informacijami in s tem ko nekaj pozabimo, omogočimo prostor pomembnim informacijam. Če nekaj pozabimo, ne pomeni nujno, da izgubimo, temveč gre zgolj za nezmožnost priklica informacij. Za pozabljanje obstaja več razlag. Spomin lahko prikrije tudi drug spomin, spomin se lahko popači oziroma učenje novih informacij ovira priklic starih. Kar pomeni, da če se določenega dogodka na maturantskem izletu ne spomnimo, še ne pomeni, da smo ta spomin izgubili. Ob primernih spodbudah, npr. fotografijah in pogovoru s prijatelji, si lahko spomin ponovno prikličemo v zavest. V psihoterapevtskem smislu pa bi lahko razmišljali o tem, kakšen pomen je imel ta dogodek za nas tedaj, ko se je zgodil. Če smo na maturantskem izletu doživeli neko za nas bolečo izkušnjo, smo jo lahko izrinili iz zavesti. Čeprav se je ne spomnimo, ima lahko vpliv na naše vsakdanje življenje.
V katerem starostnem obdobju naš spomin deluje optimalno?
Optimalno delovanje spomina je odvisno od nas samih. Če skrbimo za zdrav način življenja, se uspešno soočamo s stresom, vlagamo svoj čas in energijo v različne telesne, kognitivne in družabne aktivnosti, potem lahko naš spomin deluje bistveno bolje, kot če temu delu našega življenja ne posvečamo pozornosti.
Kateri so lahko vzroki, da začnemo pozabljati stvari, ki smo si jih prej zlahka zapomnili?
Vzrokov za motnje spomina je lahko več. Lahko so normalen del starosti, lahko so povezani s psihičnimi motnjami, posledica jemanja določenih zdravil, lahko pa so prvi znak demence. Znano je tudi, da se ob dolgotrajnem stresu poveča izločanje stresnega hormona kortizola, ki krči del možganov, ki je odgovoren za učenje in spomin. Do motenj spomina lahko pride tudi zaradi možganske poškodbe, obolenj, kjer gre lahko za poškodbo določenih centrov ali za prekinitve določenih povezav v možganih, ki so odgovorni za spominski proces.
Ali lahko z vajami nedejavne možgane usposobimo, da si zapomnijo več? Kakšne so vaje in kako pogosto jih moramo izvajati?
Z vajami lahko pomembno vplivamo na izboljšanje spominskih sposobnosti. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da ne obstaja slab spomin, temveč zgolj slabo izurjen spomin. Pomembno je, da delamo vaje za vse procese zapomnitve, in sicer kodiranje, shranjevanje, utrjevanje in priklic informacij.
Vizualizacija spada med najučinkovitejše tehnike. Vsebino, ki si jo moramo zapomniti, povežemo z določenimi kraji, oblikujemo zanimivo zgodbo, povežemo z nizom podob. Pri pomnjenju nam je lahko v pomoč tudi povezovanje informacij s čustvenimi in z drugimi osebnimi doživetji, številčne podatke lahko nadomestimo s črkami, ki jih lahko spletamo v besede. Vsem dobro znane so asociacije, saj gre za pomoč pri priklicu s pomočjo prve črke ali povezave, ki smo si jo ustvarili. Pri zapomnitvi velikega števila informacij je pomembno, da si informacije razvrstimo, lahko jih oblikujemo v miselne vzorce, pri tem lahko uporabimo različne barve.
Pri utrjevanju spomina je pomembna optimalna razporeditev časa za ponavljanje, odmori med učenjem, uporaba opomnikov. Pomembno je, da vsebino, ki si jo moramo zapomniti, ponavljamo na različne načine, da vključimo čim več svojih čutil. Pomembna je tudi krepitev spomina prek dnevnih aktivnosti, npr. zabeležimo si lahko tri pomembne dogodke med poročili. Pri starejši ljudeh ali pri osebah z motnjami spomina so zelo pomembni različni pripomočki, strategije za strukturo dneva, organizacijo časa.
Vedno več je tudi različnih elektronskih pripomočkov, ki lahko posameznika na določen način spomnijo, da mora nekaj narediti.
Imate morda pri svojem delu kakšen konkreten primer človeka, ki je z vajami dosegel lep rezultat pri izboljšanju svojega spomina?
Ljudje s pridobljeno možgansko poškodbo imajo pogosto težave z delovnim spominom, ne spomnijo se, kaj so počeli dve minuti ali dve uri nazaj. Izkušnje kažejo, da se lahko težave s spominom zmanjšajo ob rednem kognitivnem treningu. Obenem pa lahko ob uporabi različnih spominskih pripomočkov in strategij kljub težavam z delovnim spominom samostojno funkcionirajo v okolju. Omenila bi še vidik, ki ni vezan na vaje, ampak je ravno tako pomemben za bolj kakovostno življenje. Na psihoterapevtsko srečanje pride marsikdo, ki ga spomini iz preteklosti omejujejo v vsakodnevnem življenju. S predelavo zanj obremenjujočih spominov se osvobodijo preteklosti in posledično zmorejo bolj polno živeti s sabo in v odnosu z drugimi.
Ali lahko sladkarije in druga nezdrava hrana ter pijača povzročijo, da možganska funkcija, ki skrbi za spomin, deluje slabše?
Za dober spomin in dobro delovanje možganov je zelo pomembno, kaj uživamo in kako skrbimo za zdrav način življenja. Številne študije dokazujejo, da lahko z uživanjem hrane, bogate s flavonoidi, vplivamo na ohranjanje spoznavnih sposobnosti in zaviramo starostne bolezni. Flavonoide najpogosteje najdemo v zelenem čaju, kakavu, rdečem vinu, ginku, jagodičevju, še posebej v borovnicah. V manjših količinah so prisotni tudi v zelenjavi, kot je brokoli, zelena, čebula ipd. Za možgane so pomembne tudi beljakovine, ki sodelujejo pri komunikaciji med možganskimi celicami, dobimo jih v ribah, jajcih, oreških, leči in drugih stročnicah. Izogibajmo se alkoholu, cigaretam, umetnim barvilom, sladilom in sladkim gaziranim pijačam, nasičenim maščobam, izdelkom iz bele moke. Omenjena živila povzročajo nihanje ravni glukoze v krvi, zaradi česar smo razdražljivi, zaspani in utrujeni.
Za dobro delovanje možganov je zelo pomembno tudi vnašanje dovolj vode. Kri namreč sestavlja več kot 80 odstotkov vode, ki prenaša hranila v možgane in iz njih odnaša strupe.
Ob vsem tem je pomembna tudi redna telesna dejavnost.
Kaj pa velike količine podatkov, ki jih vsakodnevno absorbiramo na spletu, televiziji – jih sproti pozabljamo ali si jih del naših možganov vseeno zapomni? Kako naj neobremenjeno sledimo vsem novicam, poročilom, ne da bi nepotrebne informacije zasedale prostor v naših možganih?
Res je, da smo s strani različnih medijev bombardirani s številnimi informacijami, ki lahko na nas pomembno zavedno ali nezavedno vplivajo. Pomembno je zavedanje, da smo mi tisti, ki se zavestno odločimo, čemu bomo namenjali našo pozornost. Informacije, ki jim bomo posvetili več pozornosti, bodo možgani razumeli kot pomemben podatek in ga bodo shranili v dolgoročen, torej trajni spomin.
Kako so razviti možgani nekoga, za katerega rečemo, da ima fotografski spomin? Je možno imeti fotografski spomin za vse: številke, obraze, imena ali deluje selektivno, npr. da si brezhibno zapomni le imena?
Fotografski spomin je zelo redka sposobnost priklica slik, zvokov ali drugih spominskih objektov z izjemno natančnostjo in v nadpovprečnih količinah ter ne pomeni nujno visoke inteligence. Spominski priklici so v tem primeru tudi nadvse živi in nikakor ne omejeni zgolj na vizualne podobe. Tovrstna sposobnost je dobrodošla pri raznih kvizih ali na izpitu, ne prinaša pa nujno večjega zadovoljstva v življenju. Zapomnitev prevelike količine nepotrebnih podatkov lahko vpliva na naše življenje, saj imamo lahko težavo pri izboru bistvenega v dani situaciji. Pogosto trpi posameznikov občutek za sedanjost in tudi njihovi medosebni odnosi. Predstavljajmo si, da si naš partner zapomni vse naše besede, komentarje, prepire … Živeti z nekom, ki se nikoli ne zmoti in nikoli nič ne pozabi, je lahko zelo naporno.
Marec 2013
