21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok za demenco. Več kot 60 % vseh bolnikov z demenco ima alzheimerjevo bolezen. Avtorica: Maja Korošak Ta je ime dobila po zdravniku Aloisu Alzheimerju. Že leta 1907 je opisal bolezen pri 51-letni ženski, ki se ni znašla v lastnem stanovanju, imela je motnje spomina in […]
Preberi večParkinsonova bolezen je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. To pomeni, da pri tej bolezni v določenih delih možganov prihaja do postopnega odmiranja živčnih celic (nevronov), v tem primeru v črni substanci v možganskem deblu. Črna substanca je predel možganov, kjer nevroni proizvajajo živčni prenašalec dopamin. Te celice so ključne za to, da ima oseba dovolj dopamina, […]
Preberi večŠtevilni si življenja brez uporabe vseh petih osnovnih čutil ne znamo predstavljati, saj se vsakodnevno zanašamo na njihove zaznave. Po raziskavah sodeč ljudje zatrjujejo, da bi najtežje shajali brez vida, človek je vendarle vizualno bitje. Kaj pa sluh? Kaj če kar naenkrat ne bi več slišali ptičjega petja, besed iz ust najbližjih ali zgolj zvonjenja […]
Preberi večZa to, da naši možgani ostanejo mladi in prožni še v pozna leta, smo odgovorni tudi sami. Pomeni, da na staranje lastnih možganov in upadanje kognitivnih sposobnosti lahko nekoliko vplivamo, lahko ga upočasnimo. V zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju imamo običajno dovolj izzivov v našem vsakdanjem življenju. V poznejših letih si te izzive moramo poiskati […]
Preberi večOb Tednu možganov v tem mesecu, ki ga organizira društvo SiNAPSA, se ponovno lahko vprašamo, kaj sploh vemo o tem najpomembnejšem organu v človeškem telesu. Pravijo, da izrabljamo le manjši del možganov. Pa da je za dobro delovanje možganov zelo pomembno to, kaj jemo. Je stres za delovanje možganov resnično samo slab? Ali sodoben način […]
Preberi večDandanašnji precej pozornosti namenjamo možganom in njihovemu funkcioniranju. V ospredje našega zanimanja prihajajo zaradi splošnega staranja prebivalstva, ki s sabo prinaša porast nevrodegenerativnih bolezni, kot so različne demence in parkinsonova bolezen. Precejšnja pozornost je namenjena tudi zdravim možganom. Zanima nas, do kdaj jih lahko razvijamo. Avtorica: Maja Korošak Prof. dr. Zvezdan Pirtošek je predstojnik […]
Preberi večSte pozabili, kje v garažni hiši ste parkirali avto? Kaj pa naslov vaše najljubše pesmi? Da ne govorimo o imenu znanca, s katerim ste le pred nekaj meseci pili kavo? Omenjeno se vam dogaja, čeprav ste še (zelo) mladi. Pa je to normalno, se sprašujete, kajne? Avtorica: Katja Štucin Naša čutila zaznajo določene dražljaje, senzorni […]
Preberi večSpomin je naš sopotnik že od rane mladosti. Če naši možgani ne bi imeli spomina, bi se v vsaki situaciji počutili, kakor da to delamo prvič. Vse, kar imamo shranjeno v spominu, smo prejeli preko naših čutil. Avtorica: Petra Čelik Dober primer je dojenček: zanj je vse novo, vsega se mora še naučiti. Vse predmete […]
Preberi večSem mlad. Sem sposoben. Sem najbolj pameten. Mladost je le mladost. … V redu, res je. Ali ste vedeli, da ima lahko zdrav 50-letnik bolje delujoči spomin, ker ga nenehno uporablja, kot pa 25-letnik, ki se mu ne da »kravžljati možgančkov«. Da si lahko veliko zapomnimo, še zdaleč ni samoumevno. Tako pravi Sabina Gombač, univ. […]
Preberi večDemenca je prisotna v našem prostoru, tega žal ne moremo preprečiti. Lahko pa poskrbimo, da je življenje bolnikov z demenco lažje, bolj polno in prijetnejše. Na tem področju je pri nas vloženega precej truda. 21. september je svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. V slovenskem združenju za pomoč pri demenci Spominčica pripravljajo vrsto aktivnosti ob tem dogodku, […]
Preberi večTa spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, analizo uporabe, in funkcionalnosti. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Dovoli vse piškotkePrilagodi nastavitve