Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Kateri so spremenljivi dejavniki tveganja za kognitivni upad in demenco? Demenca je neizogibno in zelo veliko breme sodobne, tudi slovenske družbe. Naraščajoči delež starejšega prebivalstva v vseh predelih sveta vodi v nepredstavljivo visoke ocene prihodnjega deleža dementnih oseb v družbi v bližnji prihodnosti. Po sedanjih ocenah je na svetu nekaj več kot 47 milijonov ljudi z demenco, ta številka naj bi se potrojila do leta 2050.

avtorica: doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Ambulante za kognitivne motnje Nevrološka klinika, UKC Ljubljana

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki obolelemu posamezniku   postopno odvzame kognitivne sposobnosti, osebno dostojanstvo,  samostojnost  in dejavnosti v družbi ter doma. Bolnik z demenco v nekaj letih postane povsem odvisen od tuje pomoči. V zadnjih 14 letih kljub intenzivni raziskovalni dejavnosti in preizkušanju številnih kandidatnih učinkovin za nova zdravila proti demenci ti napori doslej žal niso bili uspešni. Za zdaj so na voljo le t. i. simptomatska zdravila za zdravljenje demence, ki so najučinkovitejša v zgodnjih fazah bolezni in pomagajo odložiti obdobje, ko bolnik potrebuje izdatno tujo pomoč pri dnevnih dejavnostih. Zdravila, ki bi nevrodegenerativni proces demence ustavilo ali ga pomembno upočasnilo ali spremenilo, pa žal še ni na voljo. Prav zato je še toliko bolj pomembno poznati, kateri so spremenljivi dejavniki tveganja za kognitivni upad/demenco in kako se jim izogibati oziroma se z njimi spopasti.

Svetovno združenje za demenco na osnovi pregleda obstoječih raziskav v svojem poročilu zaključuje, da obstajajo zadostni dokazi, ki podpirajo povezavo med več  spremenljivimi dejavniki tveganja in zmanjšanim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Rezultati velikih populacijskih študij govorijo v prid ugodnega vpliva redne telesne dejavnosti in dobrega nadzora nad t. i. srčno-žilnimi dejavniki tveganja (sladkorna bolezen, debelost, kajenje in arterijska hipertenzija) na zmanjšano tveganje za kognitivni upad/demenco.

V poročilu združenja so navedeni tudi dokazi, iz katerih je moč sklepati, da lahko zdrava prehrana in vseživljenjsko učenje oziroma kognitivni trening zmanjšajo tveganje za kognitivni upad. Dodatno v zadnjih nekaj letih priznane mednarodne medicinske strokovne revije poročajo o postopnem zniževanju deleža novih primerov demence v populaciji. Avtorji teh študij skoraj soglasno predlagajo, da so spremembe posledica naraščajoče ravni formalnega izobraževanja in boljšega nadzora nad srčno-žilnimi dejavniki tveganja v razviti družbi. Kljub temu dramatičnega preobrata  za zdaj še ni moč pričakovati, saj v splošnem število prebivalstva ves čas narašča.

V državah z nizkim in srednje visokim družbenim dohodkom, ki nimajo enakega dostopa do formalnega izobraževanja in kakovostnega zdravstvenega varstva ter organiziranega nadzora nad srčno-žilnimi dejavniki tveganja, tveganje za kognitivni upad/demenco še naprej narašča.

Srčno-žilni dejavniki tveganja

Posameznikom s sladkorno boleznijo se pripisuje nižje kognitivne zmogljivosti in povečano tveganje za demenco. Nadalje je nedavna metaanaliza pokazala, da imajo posamezniki z blago kognitivno motnjo (BKM) in sladkorno boleznijo večjo verjetnost za napredovanje do demence kot posamezniki z BKM brez sladkorne bolezni.

Prekomerna telesna teža v srednjem življenjskem obdobju je povezana s povečanim tveganjem za demenco. Zveza se lahko spremeni s starostjo, ko je prekomerna telesna teža povezana z zmanjšano nevarnostjo demence.

Ustrezno zdravljenje arterijske hipertenzije v srednjem življenjskem obdobju lahko zmanjša tveganje za kognitivni upad.

V sistematičnih pregledih prospektivnih študij so ugotovili mešane rezultate za odnos med zvišanim nivojem holesterola v srednjem življenjskem obdobju in tveganjem za kognitivni upad.

Življenski slog

Študije nakazujejo, da lahko majhno ali zmerno uživanje alkohola pri starejših posameznikih zmanjša tveganje za kognitivni upad in demenco. Izkazalo se je tudi, da ta ugodni vpliv ni zelo močan, saj se ni potrdil pri tistih, ki prej niso uživali alkohola in so začeli piti kasneje.

Zadnje je še posebej pomembno, če ta vpliv primerjamo z možnimi negativnimi učinki prekomernega uživanja alkohola, kot je povečano tveganje padcev med starejšimi odraslimi.

Kajenje poveča tveganje za kognitivni upad. Prenehanje kajenja lahko to tveganje zmanjša na raven, primerljivo s tistimi, ki niso bili kadilci. Študija na velikem številu oseb je pokazala, da močno kajenje v srednjih letih podvoji tveganje za razvoj demence v poznejšem obdobju.

Redna miselna dejavnost ima ugoden vpliv na spominske funkcije, natančen tip miselnih nalog, ki naj bi imel najugodnejši vpliv na kognitvne funkcije in tveganje, ni opredeljen.

Redna telesna dejavnost, tudi blaga, kot je hoja, je povezana z zmanjšano nevarnostjo kognitivnega poslabšanja in izboljšano kognitivno funkcijo. Študije najbolj dosledno kažejo, da mora biti vadba redna.

Dieta

Podatki o učinkih različnih vidikov prehrane (vključno z različnimi hranilnimi snovmi in vitamini, živila ali skupine živil) za zmanjšanje tveganja so omejeni in marsikdaj nasprotujoči si. Večje število ​​študij izpostavlja pozitivni vpliv sredozemskega tipa prehrane (dokaj malo rdečega mesa s poudarkom na celih zrnih, sadju in zelenjavi, ribe, oreški in oljčno olje).

Socialna vključenost

Obstaja zelo malo raziskav o družbeni angažiranosti, npr. aktivno prostovoljno delo, klubska dejavnost, druženje v cerkvi, itd., kot potencialnem zaščitnem faktorju proti kognitivnemu upadu. Posamezne študije so pokazale, da so družbene dejavnosti povezane z boljšo kognitivno funkcijo in zmanjšanim tveganjem za kognitivni upad.

Na vse zgoraj naštete dejavnike tveganja lahko v večji ali manjši meri vplivamo s svojim načinom življenja. Populacijske študije govorijo v prid najugodnejših učinkov na kognitivne funkcije v primeru, ko posameznik upošteva več in raznolike dejavnike tveganja in njihove kombinacije v vsakdanjem življenju.

 

 

Ne spreglejte

korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več