21. september je svetovni dan alzheimerjeve bolezni, ki je najpogostejši vzrok za demenco. Več kot 60 % vseh bolnikov z demenco ima alzheimerjevo bolezen. Avtorica: Maja Korošak Ta je ime dobila po zdravniku Aloisu Alzheimerju. Že leta 1907 je opisal bolezen pri 51-letni ženski, ki se ni znašla v lastnem stanovanju, imela je motnje spomina in […]
Preberi večDemenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, pri kateri so motene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, učne sposobnosti, presoja, prepoznavanje, govor, načrtovanje, osebnostne lastnosti) in se postopno ali pa zelo hitro slabšajo. Je degenerativna bolezen (povzroča odmiranje živčnih celic), ki se je še ne da pozdraviti. Demenca nastopi več let pred opaznimi prvimi očitnimi […]
Preberi večAlzheimerjeva bolezen je najbolj razširjena oblika demence, predstavlja kar 60 % vseh oblik demence. Gre za kronično progresivno nevrodegenerativno bolezen, ki povzroči propadanje živčnih celic in izgubo njihove funkcije. Slabša se spomin, oteženo je razmišljanje in prepoznavanje (tudi oseb), izražanje in načrtovanje. Ob tem se postopno spreminja tudi človekova osebnost. Avtorica: Adrijana Gaber Spremembe pri […]
Preberi večAlzheimerjeva bolezen, za katero v Sloveniji trpi več kot 32.000 ljudi, na svetu pa več kot 49 milijonov, ne obeležuje le svetovnega dne (21. septembra), ampak kar cel mesec – cel september je namreč posvečen tej zahrbtni bolezni, ki se nad ljudi večinoma prikrade s starostjo. Toda ne gre je zamenjevati z običajno starostno pozabljivostjo, […]
Preberi večSeptembra smo na pobudo Svetovne Alzheimer organizacije ponovno obeleževali mesec alzheimerjeve bolezni. Letošnji slogan je bil: Spregovorimo o demenci! Zato so v prejšnjem mesecu številne organizacije po svetu pripravile dogodke, namenjene ozaveščanju javnosti. Žal je stigma še zelo velika – na bolnika z demenco na splošno gledamo povsem drugače kakor na bolnika z na primer […]
Preberi večV Sloveniji je okoli 32.000 oseb z demenco in ta številka se bo na račun staranja prebivalstva v prihodnjih letih še povečevala. Prim. Marta Križnar Škapin, dr. stomatologije in zdravstvena svetnica, že vrsto let spremlja bolnike s težkimi boleznimi in v zvezi z dementnimi bolniki opozarja na pomen njihove ustne higiene v domovih za ostarele […]
Preberi večZa to, da naši možgani ostanejo mladi in prožni še v pozna leta, smo odgovorni tudi sami. Pomeni, da na staranje lastnih možganov in upadanje kognitivnih sposobnosti lahko nekoliko vplivamo, lahko ga upočasnimo. V zgodnjem in srednjem življenjskem obdobju imamo običajno dovolj izzivov v našem vsakdanjem življenju. V poznejših letih si te izzive moramo poiskati […]
Preberi večValbone Bajrami, diplomirana socialna gerontologinja, ter Jerneja Bernot, diplomirana delovna terapevtka, sta zaposleni v Domu upokojencev Domžale. Z njima smo se pogovarjali o tem, kako se življenje starejšega človeka s prihodom v dom spremeni in kako skrbijo za osebe z demenco. »V starosti ljudem upadeta telesna zmogljivost in funkcionalna sposobnost, zato je pomembno, da so […]
Preberi večDemenca ne prizadene zgolj bolnika, ampak tudi celotno okolico, se pravi ljudi, ki bolnika z demenco obkrožajo, živijo z njim in skrbijo zanj. Gre namreč za kronično možgansko bolezen, ki vpliva na spomin, razumevanje, presojo pa tudi na govorno izražanje. Bolj ko bolezen napreduje, težje se je spopadati z omenjenimi posledicami. Pogledali smo v življenje […]
Preberi večDanes se je življenje oseb z demenco v veliki meri že izboljšalo. Razvile so se številne podporne oblike pomoči v skupnosti, ki svojcem pomagajo ob dolgoletni skrbi za osebo z demenco, domovi za starejše so postali sodobnejši in prilagojeni osebam z demenco, obolelim je na voljo več različnih dejavnosti in rekvizitov. Omeniti je treba tudi […]
Preberi večTa spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, analizo uporabe, in funkcionalnosti. Z nadaljnjo uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
Dovoli vse piškotkePrilagodi nastavitve