Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Shizofrenija – huda motnja v duševnem zdravju, ki ne vpliva le na življenje posameznika, temveč njegovo širšo okolico – je bila glavna tema okrogle mize, ki je potekala v začetku oktobra v luči svetovnega dneva duševnega zdravja. »Shizofrenija je bolezen, ki je niti strokovnjaki ne razumejo dobro, kaj šele laična javnost,« so bile besede predsednika nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara, mag. Bogdana Dobnika, ki je v enem samem stavku lepo povzel problematiko motnje, ki je tudi v 21. stoletju še vedno globoko povezana z nepoznavanjem in stigmo.

Avtorica: Nika Arsovski

Javnosti je v videu ob tem svoje občutke o doživljanju duševne motnje razodel David, ki s shizofrenijo deli življenje že 22 let. Njegova zgodba je pretresljiva. Prvi zametki shizofrenije so se pojavili po njegovi vrnitvi s služenja vojaškega roka. Pojavili so se prividi, ker s tem ni imel izkušenj, ne znanja, ni vedel, kaj se dogaja.

Odločil se je za obisk psihologa, ki ga je napotil k psihiatru, ta pa mu je predpisal ustrezne tablete. Te je jemal le pol leta, potem je vse skupaj opusti, s čimer se je stanje zgolj poslabšalo. »Leta 1999 so me prvič morali hospitalizirati. V naslednjih letih se je zgodba ponovila še osemkrat. V večji meri je bila hospitalizacija prisilna,« je pojasnil David, ki je sčasoma spoznal, da je jemanje zdravil precej manjši poseg v življenje kot hospitalizacija. Prvi odmerek zdravila je sicer dobil pod prisilo, zdaj je dosleden pri jemanju depo antipsihotikov že zadnjih pet let. Depo antipsihotik je farmacevtska oblika zdravila. Depo injekcije se injicirajo v mišice, tam se zdravilo skladišči in se postopoma sprošča. »Sprva me je bilo streh posegov v telo, zdaj pa sem zadovoljen, saj lahko živim, kolikor toliko normalno.

Človek mora priti tako daleč, da dozori in zdravilo sprejme,« zatrjuje. Leta 2006 je bil še zadnjič hospitaliziran. Odtlej rad potuje, saj na počitnicah motnja izzveni in postane povsem drug človek. Svojo pripoved je sklenil z mislijo, da ljudje vse premalokrat vzamejo zdravljenje resno. Duševne bolezni niso šala!

Najpogosteje se shizofrenija pojavi med prehodom iz srednje šole na fakulteto

Prav dosledno jemanje zdravil so izpostavili tudi številni strokovnjaki, ki so bili ob odprti mizi prisotni. Bolezen ni angina, ki mine ob jemanju zdravil, je motnja, ki nikdar ne odide, z zdravili le zagotovimo, da se epizode ne ponavljajo. »Bistveno je redno jemanje zdravil, sicer se bo motnja ponovila. Le ustrezno zdravljenje bolezni lahko zagotavlja polno življenje,« je opozoril prim. Andrej Žmitek s psihiatrične bolnišnice Begunje. Shizofrenija ne prizadene le posameznika, temveč vpliva tudi na njegovo širšo okolico. Silva Demšar, dr. med., spec. Psihiatrije, z UPK Ljubljana je ob tej priložnosti izpostavila, da vzroki za nastanek motnje še vedno niso dobro raziskani. Strokovnjaki predvidevajo, da gre za spremembo možganov na ravni prenašalcev nevronov. Do sprememb lahko pride že pred rojstvom, določeno vlogo ima pri tem tudi sama genetika, kot občutljivost za nastanek, ne z naslova dedovanja.

Najpogosteje se shizofrenija pojavi med prehodom iz srednje šole na fakulteto, v obdobju zadnjega zorenja možganov. Med spoloma ne izbira, zanjo so dojemljivi tako moški kot ženske, s to razliko, da se pri moškem spolu običajno pojavi pred 25. letom starosti, pri ženskem običajno v kasnejših obdobjih. Zdravnica je ob tem poudarila, da je v času, ko ima oseba poklic, družino, lažje prenašati breme same motnje.

Posamezniki popolnoma izgubijo stik z realnostjo

Simptomi sprva nastopijo dokaj neopazno. Ljudje se pričnejo oddaljevati, postanejo tihi, potuhnejo se. Umikajo se iz družabnega življenja, ne govorijo. Spremembe so sprva slabše vidne, sploh glede na to, da gre za obdobje odraščanja, za katero so spremembe že tako značilne, zato jih starši niti ne prepoznajo in ločijo. Ko se shizofrenija pokaže, se začnejo prividi, halucinacije, nerealna prepričanja, pride do spremembe čustvovanja. Bistveno je, da motnjo čim prej prepoznamo in poiščemo pomoč, saj je ključno tudi samo čimprejšnje zdravljenje. Vse prevečkrat pa nastopi težava, da so posamezniki o svojih prividih, prisluhih, tako močno prepričani, izgubijo stik z realnostjo, da se niti ne zavedajo, kako pomembno je zanje samo zdravljenje. Največji izziv je tako, da ljudje niti ne uvidijo, da potrebujejo pomoč, medtem pa je vsaka epizoda bolezni korak navzdol v delovanju človeka.

V zadnjih 15 letih se je razvoj na področju zdravljenja upočasnil

Zdravljenje shizofrenije poteka že vsaj petdeset let. Prim. Žmitek je ob tem poudaril, da antipsihotiki v večini primerov zavirajo dopaminski prenos med možganskimi celicami, posledično pa se zmanjša izraženost simptomov. Izrazil pa je tudi veliko obžalovanje, da se je v zadnjih petnajstih letih razvoj na področju zdravljenja shizofrenije upočasnil. Prihodnost vidi predvsem v antipsihotikih, ki bi odpravili vzrok bolezni, ne le samih simptomov. Predvsem pa je treba zdravila približati bolnikom in jih narediti bolnikom prijaznejša. »Revolucije v kratkem sicer ne pričakujem,« je zaključil.

Svojci so pomembna opora na poti do polnejšega življenja

Zdravljenje in dosledno jemanje zdravil sta sicer le korak do rešitve, pomembno je tudi stabilno družinsko okolje. Pomembno vlogo tako pri samem zdravljenju igrajo tudi svojci, ki se vse premalokrat zavedajo svoje vloge v procesu. Mag. Edo Belak, predsednik združenja Šent, je bolezen bolje spoznal šele, ko so njegovemu sinu postavili diagnozo – shizofrenija.

Sam sprva ni ubral najboljšega pristopa, sina je na vse načine skušal prepričati, da so njegovi prisluhi popolnoma neresnični, namesto da bi mu ponudil pomoč. To je doumel šele z leti. »Svojci so kot sopotniki pri bolezni. Pomembno je, da se razvijejo in znajo razložiti, kaj se dogaja. V primeru svojcev je običajno dosti težje kot z bolniki, saj prvi iščejo čudežno zdravilo, češ da bo vse dobro,« je pojasnil mag. Belak in zagotovil, da morajo starši otrokovo stanje sprejeti kot del sobivanja. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi društva, kjer tako bolniki kot svojci dobijo zadostno podporo in znanje. Na srečo je življenje shizofrenikov, kot je poudaril Bogdan Dobnik, dandanes bolj kakovostno kot pred leti, kar je pozitivno sporočilo za nadaljnje dejavnosti in razmah zdravljenja.

Shizofrenija na slovenskih tleh se ne razlikuje kaj dosti od svetovnega povprečja, po oceni strokovnjakov se z boleznijo bori en odstotek svetovnega prebivalstva.