Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Ginko je eno najstarejših dreves na svetu. Je edini potomec nekdaj mogočne drevesne skupine pradreves. Pred 200 milijoni let je na Zemlji uspevalo več vrst ginka, o čemer pričajo fosilizirani ostanki. Do danes pa je preživel le dvokrpi ginko, imenovan Ginko biloba.  Pravimo, da je živi fosil. V ledeni dobi je drevo skoraj izumrlo, ohranilo se je samo na Kitajskem, kjer poznajo njegove zdravilne učinke že nekaj tisočletij. S Kitajske so ga že v davnini prenesli na Japonsko in v Korejo, kjer so ga častili kot sveto tempeljsko drevo. V naravi je skoraj izumrl, kot okrasno drevo in zaradi njegove zdravilne moči pa ga gojijo v samostanskih in drugih vrtovih ter parkih. V Evropo se je razširil v 17. stoletju, za zdravljenje pa smo ga Evropejci začeli uporabljati šele pred približno petdesetimi leti.

 

Drevo lahko doseže častitljivo starost tudi preko tisoč let in zraste do 30 m visoko. Ima neurejeno razporejene veje, na katerih spomladi zrastejo šopi listov v zanimivi obliki pahljače, ki spominja na račjo plavut. Kitajci ga zato imenujejo Ya Chio, kar pomeni drevo z račjimi nogami. Ginko, edini predstavnik svoje družine, je dvodomna rastlina, torej zrastejo moški in manj izraziti ženski cvetovi na različnih drevesih.

 

Ginko je danes ena najbolj raziskanih zdravilnih rastlin. Obstajajo številne klinične raziskave, ki potrjujejo njegovo zdravilno moč. Uporabljamo liste, vendar ne v obliki čajev, temveč kot obogatene standardizirane izvlečke.

 

Izvlečki ginkovih listov vsebujejo flavonoide in terpene, katerih delovanje se med seboj dopolnjuje. Flavonoidi širijo krvne žile in tako izboljšajo prekrvavljenost v možganih, pa tudi na okončinah. Izboljša se preskrba s kisikom, glukozo in energijo. Terpeni zmanjšujejo zlepljenje krvnih ploščic. Kri je zaradi tega manj viskozna, njen pretok pa je boljši.

 

Izvleček ima tudi pomembne antioksidativne lastnosti. Antioksidanti so substance, ki lovijo proste radikale – snovi, ki poškodujejo celične membrane, vplivajo na DNA in lahko povzročijo celično smrt. Prosti radikali so sicer vedno prisotni v našem telesu, vendar se lahko njihovo število pod različnimi škodljivimi vplivi (UV-žarki, kajenje, onesnaženost zraka, …) močno poveča. Prosti radikali naj bi bili tudi eden od vzrokov za nastanek srčno-žilnih obolenj, raka ter tudi Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence. Antioksidanti, najdeni v ginku, lahko zmanjšajo in pomagajo preprečevati škodo, ki jo prosti radikali povzročajo.

 

In kdaj nam izvleček ginkovih listov pomaga? Uporabljamo ga pri nekaterih motnjah v prekrvavitvi in delovanju možganov, ki se lahko odražajo kot pojemanje spomina in intelektualnih sposobnosti, nerazpoloženju in občutku strahu, vrtoglavici, šumenju v ušesih in motnjah spanja. Ker delovanje ni omejeno le na možgane, temveč tudi na okončine, ga uporabljamo tudi pri motnjah v prekrvavitvi okončin. Pri zmanjšani arterijski zmogljivosti v spodnjih udih blaži bolečino pri hoji in poveča sprehajalno razdaljo.

 

 

Kaj pa neželeni stranski učinki ob jemanju standardiziranih izvlečkov? Ob predpisanih odmerkih so pripravki varni. Če pa vzamemo odmerke, večje od priporočenih, lahko pride do želodčno-črevesne slabosti in glavobola. Ne jejmo semen, v obdobju nosečnosti in dojenja pa je odsvetovana tudi uporaba izvlečkov iz listov. O samozdravljenju z ginkom je koristno seznaniti zdravnika.

 

Uporaba pripravkov z ginkom je po svetu zelo razširjena. Jemljejo ga tako starejši kot tudi mlajši. Pomaga, vendar ne smemo pozabiti, da za zdrav um in kakovost življenja lahko veliko storimo sami tudi z uravnoteženo in zdravo prehrano, gibanjem in sprostitvijo na svežem zraku.

 

November 2007

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja