Multipla skleroza je najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih ljudeh. Prevalenca v Sloveniji je približno 80 bolnikov na 100.000 prebivalcev. V Sloveniji imamo približno 2.000 bolnikov z multiplo sklerozo. Bolezen se pojavi med 20. in 40. letom, dvakrat pogosteje pri ženskah kot pri moških. Gre za kronično avtoimunsko vnetno bolezen, pri kateri se pojavijo okvare živcev v možganih in hrbtenjači.
Izraz kronična vnetna bolezen nam pove, da je potek bolezni počasen, da bolezen ne preneha ter da je doživljenjska. Med potekom bolezni pride do demielinizacije, to je do vnetja oz. okvare mielinskih ovojnic, ki obdajajo živčna vlakna v centralnem živčnem sistemu in omogočajo hitro prevajanje impulzov. Zaradi tega procesa se upočasni ali celo prekine prevajanje po živčnih vlaknih, kar posledično privede do različnih motenj.
Najpogostejši simptomi so: zamegljen vid, mravljinčenje, motnje občutljivosti, vrtoglavica. Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa upočasnimo njeno napredovanje. Zadnje raziskave dokazujejo, da zgodnja prepoznava in hitra uvedba zdravljenja bistveno vplivata na potek bolezni in vlivata več upanja na zmanjšanje stopnje prizadetosti.
Poznamo štiri vrste zdravljenja:
- Simptomatsko zdravljenje – z zdravili lajšajo simptome, ki jih imajo bolniki. Lajšajo povečan tonus v mišicah, bolečino, zdravijo motnje mokrenja, depresijo.
- Zdravljenje zagonov bolezni – z infuzijami kortikosteroidov skušajo skrajšati trajanje zagona bolezni. Če pri hudem poslabšanju to ni dovolj, nadaljujejo z nekajtedenskim dajanjem istega zdravila v obliki tablet in odmerek postopoma zmanjšujejo.
- Imunomodulatorna zdravila delujejo preventivno. Vplivajo na potek bolezni. Zmanjšajo število zagonov bolezni in upočasnijo napredovanje invalidnosti. Med tovrstna zdravila spadajo interferon beta-1a, interferon beta-1b in glatiramer acetat. Kemijsko gledano so interferoni beljakovine s protivirusnim in imunomodulatornim delovanjem. Pridobivajo se z gensko tehnologijo iz živalskih celic ali s pomočjo bakterij. Lani zaključena mednarodna raziskava BEYOND je dokazala, da interferon beta-1b (betaferon) zmanjša letno stopnjo zagonov kar za 78 % v dveh letih. Zadnje raziskave (BENEFIT) kažejo, da je betaferon učinkovit tudi pri zaviranju invalidnosti in ohranjanju kakovosti življenja bolnikov z MS.
- Kadar je potek multiple skleroze izredno hiter, se uporabljajo zaviralci imunskega sistema. Ta zdravila se uporabljajo predvsem za zdravljenje levkemije, raka prostate in raka dojk. Zaradi stranskih učinkov se uporabljajo le, kadar je zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili neuspešno.
1. Mednarodna raziskava pokazala, da večino obolelih z multiplo sklerozo skrbi njihova prihodnost
Na nedavni konferenci o multipli sklerozi, ki je potekala v Kopenhagnu pod naslovom »Mastering MS«, je podjetje Bayer Schering Pharma predstavilo rezultate mednarodne raziskave o doživljanju bolezni. Raziskava je pokazala, da se veliko obolelih z MS sooča z istimi strahovi in skrbmi. Po postavitvi diagnoze se jih kar 71 % obolelih sprašuje, kako bo bolezen vplivala na njihov odnos s partnerjem. Kar 64 % jih pravi, da je diagnoza MS negativno vplivala na njihovo poklicno življenje. Ker je multipla skleroza bolezen, ki močno vpliva tudi na psihično počutje bolnika, se je podjetje Bayer Schering Pharma že pred leti odločilo, da organizira program za pomoč bolnikom z MS – Betaplus. Program nudi pomoč vsakemu obolelemu s to kronično boleznijo v obliki strokovnega svetovanja, mnenj in nasvetov, kako kljub bolezni živeti polno življenje v fizičnem in psihičnem smislu. Več o multipli sklerozi in programu Betaplus si lahko preberete na spletni strani www.ms-gateway.com.
2. Bolnikom prijazen avtoinjektor z najtanjšo iglo
Odslej bo v Sloveniji na voljo nov injekcijski sistem zdravila betaferon z novo iglo 30 G in novim avtoinjektorjem. Igla je najtanjša od vseh igel, ki so v uporabi za injiciranje imunomodulatornih zdravil. Podobne igle se uporabljajo za vbrizganje inzulina in dajanje injekcij otrokom. V zadnji raziskavi, ki so jo opravili na Portugalskem, je bilo s tanjšo iglo in novim avtoinjektorjem »zadovoljnih« ali »zelo zadovoljnih« kar 98 odstotkov vprašanih bolnikov.
Januar, 2009
