Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

V društvu Spominčica, kjer pomagajo dementnim in njihovim svojcem, opozarjajo, kako pomembno je, da poskrbimo zase v skupnem življenju z dementno osebo. »V nasprotnem primeru lahko svojec, ki skrbi za dementnega, izgori,« pravi gospa Danica Simšič, predsednica Spominčice, slovenskega združenja za pomoč pri demenci. Gospa Simšič nas je prijazno povabila k letošnji majski akciji Ne pozabi me.

Avtor: Saša Vrbančič

 

O demenci

Demenco lahko opišemo kot upad intelektualnih sposobnosti, spomina in spremembe osebnostnih značilnosti, vendar brez poslabšanja zavesti. Gre za pridobljeno in napredujočo bolezen. Dementna oseba težko nadzoruje čustva, je slabše motivirana in se lahko tudi neprimerno vede v družbi. Demenca je večinoma neozdravljiva, nekaj tipov pa je reverzibilnih oz. ozdravljivih, če je vzrok nastanka pravočasno odkrit.

 

Znaki in simptomi demence

Znaki in simptomi demence se razvijejo postopoma. Značilni so:

  • slabšanje spomina (značilno je, da bolniki neprestano postavljajo ista vprašanja, saj jih neprestano pozabljajo), razumevanja, računanja, učenja;
  • dezorientacija: bolniki se pogosto izgubljajo;
  • vedenjske spremembe: bolniki težje obvladujejo čustva in postanejo nemotivirani.

Z napredkom bolezni so simptomi vse izrazitejši. Bolnik ima vse slabši spomin, ki na koncu popolnoma odpove (ne prepozna partnerja, otrok, sorodnikov), dezorientacija napreduje in privede do tega, da se bolnik izgublja v domačem okolju, pojavijo se blodnje, halucinacije, tavanja, strahovi, prividi, depresija, agresija, … Bolnik je v tem stanju popolnoma odvisen od pomoči drugih.

Svojci najprej opazijo spremembe pri svojem bližnjem: upad določenih sposobnosti, spremembo vedenja in čustvovanja in (ne)odzivanja na okolje. Ravno pravočasno prepoznavanje bolezenskih znakov in čimprejšnja strokovna pomoč sta za kakovost življenja bolnika z demenco izjemnega pomena. S sodobnimi zdravili lahko potek bolezni zadržujemo tudi daljše časovno obdobje. Tako lahko bolnik z demenco živi še samostojno življenje in ostaja v svojem domačem okolju bistveno dlje, kot bi to zmogel brez teh zdravil. Za kakovost njegovega življenja je to bistvenega pomena.

 

Razumevanje dementnega bolnika

Dementnega bolnika je velikokrat težko razumeti. Postavljanje enih in istih vprašanj, čeprav so bili že stokrat, tisočkrat pojasnjeni, terja veliko mero potrpežljivosti. Za bolnika je namreč vsako vprašanje postavljeno prvič in odgovor nanj bo v trenutku pozabil. Zavedajmo se, da naš bližnji, ki je zbolel za demenco, ni hudoben, ne izziva, ampak je bolan. Eden zelo neprijaznih, a kar zelo pogostih spremljevalnih pojavov za svojce, je tudi obtoževanje. Oboleli svojce obtožuje, da so mu ukradli denar, da mu jemljejo in skrivajo stvari ipd.

Z obolelim se ne prerekamo ali kregamo, ker bo postal vznemirjen. Povišani toni in nasprotovanja bolnika samo še bolj zmedejo, zato vse globlje tone v izgubljenost in se krčevito oklepa svojega prav. Na nenavadne pripovedi se je smiselno odzvati z rahlim začudenjem, s kimanjem, morda z naslednjimi besedami: »A tako? Tega pa nisem vedela. Misliš? Hm.« V nadaljevanju pa skušamo temo neopazno spremeniti in preusmeriti bolnikovo pozornost.

»Ko bolezen napreduje, ne poskušamo svojca iztrgati iz njegovega sveta, časa in prostora, ampak mu pridimo nasproti v njegovem miselnem svetu. Mi še nekako lahko vstopimo v njegov svet, on ne more več v našega. Naj vas tudi povsem jasni in razumljivi trenutki in nenavadno logični odgovori ne zmedejo. Vedno se jih razveselimo, saj nas blagodejno pobožajo, ampak zavedati se moramo, da bolezen nezadržno napreduje. Naj si še tako želimo, spomin se ne bo več povrnil,« še doda gospa Simšičeva.

 

Ne pozabi me

»Ne pozabi me« je izobraževalni tečaj za svojce bolnikov z demenco in tudi bolnikov v zgodnjem obdobju bolezni. Poteka enkrat tedensko po dve šolski uri (devet tednov) in zajema vsa področja, ki se dotikajo bolnikov z demenco: potek bolezni, negovalne in druge veščine, skrb za osebno higieno, oblačenje in telesna kondicija, vaje za ohranjanje spomina, komunikacijske spretnosti, pravice iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja, ki pripadajo obolelemu oz. njegovemu svojcu, pravna razmerja in pravice, …

V društvu Spominčica vas vabijo, da se prijavite preko spletnega naslova, telefona ali mobilnega telefona, pa tudi po klasični pošti na naslov: Spominčica, Linhartova 13, 1000 Ljubljana. Vaše prijave bodo veseli in sporočili vam  bodo vse potrebne informacije o tečaju.

Za vse dodatne informacije so dosegljivi med 10.00 in 14.00 na tel. št. 01/25 65 111 oz. 041 309 200 in 041 309 202.

 

Zanimivost

Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša in najbolj znana neozdravljiva bolezen in se pojavlja večinoma v starosti. V začetku 20. stoletja jo je odkril psihiater Alois Alzheimer. Diagnozo je mogoče postaviti le z biopsijo oz. obdukcijo možganov. V praksi se to opravi prej, preko simptomov in znakov oziroma spoznavnih testov. Bolezen je napredujoča in čedalje hujša, zato je potrebna skrbna in empatična obravnava bolnika in svojcev. Vzrok bolezni ni še povsem znan, obstaja pa precej razloženih mehanizmov nastanka bolezni oz. dogajanj v možganih med potekom bolezni in dejavniki tveganja. Ti mehanizmi prizadenejo procese komunikacije, presnove in popravljanja nevronov – živčnih celic, ki zato slabše delujejo, propadajo in končno odmirajo, kar povzroči omenjene psihične simptome.

 

 

Maj, 2012

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja