Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Se vam je že zgodilo, da je vaš bližnji v trenutku, ko je slišal odgovor, že pozabil nanj in vprašanje postavljal znova in znova. Ko vas vpraša že stotič, je to zanj kot prvič! Ne pozabite tega in poskušajte z neskončno potrpežljivostjo odgovarjati, pojasnjevati, razlagati, pomagati. To je demenca, ki jo je težko razumeti.

 

Trenirajte telo in um

Pomembno je, da se z obolelim ne prerekamo, da se ne kregamo. Povišani toni in nasprotovanje bolnika samo zmede in potisne v izgubljenost, da se krčevito oklepa svojega prav. Na nenavadne pripovedi se je smiselno odzvati z rahlim začudenjem, s kimanjem, morda kakšnim: »A tako? Tega pa nisem vedela. Misliš? Hm.« V nadaljevanju pa poskušamo temo neopazno spremeniti in preusmeriti bolnikovo pozornost.

Ko bolezen napreduje, ne iztrgajmo svojca iz njegovega sveta, časa in prostora, ampak mu pridimo nasproti v njegovem miselnem svetu. Mi še nekako lahko vstopimo v njegov svet, on ne more več v našega. Naj vas tudi povsem jasni in zbrani trenutki in nenavadno logični odgovori ne zmedejo. Teh trenutkov se razveselimo, saj nas blagodejno pobožajo, ampak zavedati se moramo, da bolezen nezadržno napreduje. Naj si še tako želimo, spomin se ne bo več povrnil.

 

Kako pogosto se pojavlja demenca?

Pogostnost demence narašča s starostjo. Pri starosti 65 let so prizadeti 3 % ljudi, nato se število bolnikov vsakih pet let podvoji in po 80. letu ima demenco do 50 % prebivalcev. Število bolnikov z demenco narašča zaradi več razlogov. Najpomembnejši je prav gotovo ta, da je pričakovana življenjska doba vse daljša. Drugi razlog za naraščajoče število bolnikov pa je dejstvo, da ljudje prepoznajo bolezen vse bolj zgodaj in bolnika napotijo k zdravniku.

 

Vzroki  še niso natančno opredeljeni

Pri nekaterih demencah je vzrok genetski, pri nekaterih vzrok ostaja nejasen (primarne demence), spet tretjo skupino demenc povzročajo druge bolezni, zdravila in poškodbe (sekundarne demence). Pri primarnih oblikah demenc se v možganih iz še vedno neznanega vzroka nabirajo beljakovine, ki uničujejo možgansko tkivo, pri sekundarnih demencah pa živčne celice propadajo zaradi vnetja, tumorja, poškodbe ali učinka različnih zdravil.

 

Kaj se dogaja v možganih ob demenci?

Pri demencah prihaja v možganih tudi do biokemičnih sprememb – predvsem se močno zniža vsebnost acetilholina, snovi, ki služi kot prenašalec signalov med živčnimi celicami. Obenem imajo bolniki tudi zmanjšano število določenih receptorjev, na katere se veže acetilholin in ostali prenašalci v osrednjem živčevju. Pri približno 5–10 odstotkih bolnikov je vzrok dedna motnja, zaradi česar pri otrocih obstaja 50-odstotna verjetnost, da bodo zboleli. Ljudje z dednimi oblikami demence zbolijo bolj zgodaj, običajno pred 50. letom.

 

Bom zbolel za demenco?

Od dejavnikov tveganja jih je le nekaj zanesljivih, še več je takih, za katere zdravniki še vedno niso povsem prepričani. Zanesljiv dejavnik tveganja je višja starost, saj po 65. letu možnost za razvoj bolezni skokovito naraste. Pomembna je tudi družinska obremenjenost in prisotnost alela za določen lipoprotein (apolipoprotein E4). Ostali dejavniki kot so bolezni ščitnice, pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline v serumu, bolezni srca in ožilja, ženski spol, povišan holesterol, kajenje in nižja izobrazba so še vedno nasprotujoči.

 

Kako potrdijo, da gre res za demenco?

Pregled v zgodnjem stadiju je zelo pomemben. Pri bolniku lahko odkrijemo obliko demence, ki je morda ozdravljiva in ga rešimo krute usode, bolniku in skrbnikom pa lahko z zgodnjo diagnozo bistveno olajšamo urejanje družinskih, pravnih in finančnih zadev. V zgodnjem obdobju bolezni diagnostičen postopek ni preprost. Velikokrat bolniki potožijo svojemu izbranemu zdravniku, da imajo težave s spominom, koncentracijo, čustveno uravnoteženostjo, svojci pa opisujejo različne spremembe.

 

Kako lahko svojci pomagajo?

Pomembno je, da svojci poiščejo bolniku primerne dejavnosti, s pomočjo katerih ohranja miselne, telesne in socialne sposobnosti. Tako bo ostal občutek sposobnosti ter zadovoljstva, čeprav bo morda hitro pozabil, kaj in kako je počel. Vendar ga k dejavnostim ne silimo, potrebuje predvsem spodbudo.

 

Kaj lahko starostnik z demenco počne?

  • Pomagajmo mu obnavljati spomine: oblikovanje življenjske knjige, urejanje starih fotografij, razglednic krajev, časopisnih odrezkov, vstopnic, kodrov las, posušenih cvetov itd., ob tem pisanje spremnih besed; tako se ohranjajo spomini, ki kasneje, ko bolnik že večino dogodkov pozabi, pomagajo obnavljati njegove spomine;
  • veliko pogovora ali »tako je bilo v starih časih: vse to vrne bolnika v čas, o katerem še ima spomin, o katerem še lahko kaj pove in se skozi pripoved lahko čuti pomembnega, stari predmeti s podstrešij so lahko v veliko pomoč;
  • izvajanje v življenju že naučenih spretnosti na nov način: rezanje in lepljenje papirja, gnetenje voska, gline, lepljenje kamenčkov, uporabljanje različnih niti, trakov, tkanin, delanje enostavnih lutk itd., vse to vodi v nastajanje nečesa novega;
  • dejavnosti, ki so povezane z glasbo: petje starih pesmi, izvabljanje različnih zvokov, ples;
  • pomembna je tudi telesna aktivnost;
  • vaje za ohranjanje intelektualnih sposobnostivaje, namenjene vzdrževanju besednega zaklada: čim več besed na neko črko, izbor besede in iskanje z njo povezanih pojmov, opis, kaj vidi na razglednici;
  • vaje za vadbo kratkoročnega in dolgoročnega spomina: obrniti razglednico in opisati, kaj je na njej, obnoviti prebrano besedilo, poslušati radio, …

 

 

Januar, 2012

Ne spreglejte

V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več
prepoznajte KVČB
Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je imunsko pogojeno vnetje prebavnega trakta. Gre za kronično, napredujočo bolezen, ki ima različno dolga
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe, vezivno tkivo, mišice in kite. Pojavi se lahko v kateri
Preberi več
Slovenska tiskovna agencija je v sodelovanju s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo (L&L) v maju pripravila spletni dogodek L&L INFO
Preberi več
Sončenje in tudi vsakodnevni vpliv UV žarkov ima pomemben vpliv na zdravje in izgled vaše kože danes in čez  desetletja.
Preberi več
luskavica
Luskavica oziroma psoriaza je kronična vnetna bolezen kože. V nasprotju s prepričanjem nekaterih nikakor ni nalezljiva. Za njo zboli od
Preberi več