Vrtoglavica je stanje, pri katerem ima človek občutek, da se okolica in predmeti v njej gibajo okrog njega ali pa se on sam giba okrog predmetov. Traja lahko nekaj sekund, nekaj minut, nekaj ur ali celo nekaj dni. Vzroki zanjo so različni, največkrat pa gre za prehodne motnje v centru za ravnotežje.
Večina nas je prvo izkušnjo z vrtoglavico doživela že v otroštvu, na vrtiljaku, ko smo se šli slepe miši ali ko smo se kar tako vrteli okrog lastne osi. Mnogim se zvrti v glavi, ko z višine pogledajo navzdol, ko nenadoma sunkovito spremenijo položaj telesa ali se zibljejo v čolnu na valovitem morju. Vrtoglavica pa je tudi spremljevalka resnih bolezni in stanj, ki lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Kdaj torej ob vrtoglavici poiskati zdravniško pomoč in na kaj naj bomo pozorni, ko se svet (za)vrti okoli nas?
Avtor: Urša Stankovič
Vrtoglavica je simptom in ne bolezen
Vrtoglavica sama po sebi ni bolezen, pač pa bolezenski znak, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti in obeh spolov. Pri difuzni vrtoglavici se človeku nenadoma zmrači pred očmi in se onesvesti, pri sistematski pa se njegova okolica vrti v vodoravni ali navpični smeri. Pogosto jo spremljata slabost in bruhanje.
Glede na mesto nastanka ločimo vestibularno in nevestibularno vrtoglavico. Pri vestibularni je vzrok v ravnotežnem sistemu človeka, vrtoglavica pa je lahko periferna (človek ima občutek vrtenja, lebdenja, padanja) ali centralna (motena je koordinacija, človek ima občutek pijanosti, moteno je ravnotežje). Nevestibularna vrtoglavica se kaže kot omotica, slabost v nogah, človek ima občutek, da se bo onesvestil, pred očmi se mu temni ali iskri, grabi ga panika. Nastane zaradi motenj sistema, ki vzdržuje ravnotežje. Pri ponavljajočih se vrtoglavicah simptomi sicer postanejo manj intenzivni, se pa kakovost življenja zelo zmanjša. Človek postane nezadovoljen, ne more spati, pojavijo se spremembe osebnosti (izguba zaupanja, sumničavost, izguba motivacije, …).
Panika ob vrtoglavici je večinoma odveč
Bolnika, ki ima vrtoglavico, pogosto zajame strah, zaradi česar težje opiše svoje počutje in morebitne ostale bolezenske znake. Največkrat gre za strah pred kapjo. Zaradi splošne prizadetosti so podatki, ki jih navaja bolnik, nezanesljivi. Intenziteta težav se tudi ne ujema vedno z resnostjo njegovega stanja.
Ob sumu na vestibularne motnje je potreben pregled pri otorinolaringologu, ki opravi temeljite preiskave. Že ob prihodu zdravnik oceni bolnikovo hojo (predvsem morebitno nagibanje v eno smer), motnje koordinacije in splošno prizadetost, pregleda ušesa, nos in grlo ter natančno testira sluh in ravnotežje. Za vrtoglavico se lahko »skrivajo« številna bolezenska stanja: akustični nevrinom, okvara malih možganov in možganskega debla, migrena, multipla skleroza, okvare vratne hrbtenice, epilepsija, povezana pa je lahko tudi z uživanjem nekaterih zdravil (kemoterapevtikov, aminoglikozidov, salicilatov, antiepileptikov). Sladkorno bolezen, odpoved ledvic, arterosklerozo in motnjo strjevanja krvi prav tako lahko spremlja vrtoglavica.
Vrtoglavica je tudi simptom duševnih težav. Gre za t.i. psihogeno vrtoglavico, ki je zelo pogosta. Strokovnjaki ocenjujejo, da je pri vsakem četrtem bolniku vzrok za vrtoglavico duševna stiska. Psihogeno vrtoglavico običajno spremlja pospešeno bitje srca, znojenje, dušenje in težko dihanje, prizadeti pa jo najpogosteje občutijo kot nihanje.
Kdaj ob vrtoglavici k zdravniku?
Zaradi občasnih vrtoglavic ni treba poiskati zdravniške pomoči in tudi ne zahtevajo posebnih preiskav. Če pa se ponavljajo in jih ne moremo povezati z znanim vzrokom (na primer s strahom pred višino, z morsko boleznijo), je obisk zdravnika nujen. Vrtoglavica, do katere pride zaradi draženja organa za ravnotežje in ki jo pogosto spremlja slabost, hladen znoj, bledica in bruhanje, običajno ni znak resnejšega obolenja, še posebej, če se pojavlja, kadar vozimo. Povzročijo jo lahko tudi okvare ali obolenja živca, ki prevaja impulze iz notranjega ušesa v možgane.
Vrtoglavico, ki nastane zaradi anomalij v notranjem ušesu, lahko sproži vsako premikanje glave. Če jo spremljajo slušne motnje in šumenje v ušesih in traja najmanj 20 minut (pa vse do 8 ur), gre najverjetneje za Menierovo bolezen. Vzrok zanjo ni znan, pogosto pa ima bolnik en sam napad. Če so napadi vrtoglavice pogostejši, se sluh poslabša. V nekaterih primerih je vrtoglavica lahko znak bolezni, ki zahtevajo takojšnje zdravljenje: multipla skleroza, možganski tumor, možganska kap. Vrtoglavica lahko spremlja tudi travmatsko poškodbo glave.
Zdravljenje vrtoglavice
Zdravljenje vrtoglavice je odvisno od vzroka, ki povzroča vrtoglavico in ki ga v nekaterih primerih lahko razberemo iz spremljajočih znakov. Tako je na primer vrtoglavica z nenadnim glavobolom, bruhanjem, nestabilno hojo in motnjami koordinacije lahko znak za »dogajanje« v malih možganih (krvavitev), vrtoglavica z dvojnim, a ne meglenim vidom, težavami pri izgovarjavi, z mravljinčenjem po polovici obraza in s šibkostjo v okončinah pa znak za okvaro v možganskem deblu. Vrtoglavica, ki jo spremljajo vohalne in vidne halucinacije, običajno »napoveduje« epileptični napad.
V akutni fazi vrtoglavice dobi bolnik zdravila proti slabosti in bruhanju, odsvetovano pa je predpisovanje pomirjeval. Zdravilo vpliva na mikrocirkulacijo v notranjem ušesu in zmanjšuje pogostnost napadov vrtoglavice. Ker zdravilo ne učinkuje takoj, ga je treba jemati dalj časa. Izjemoma, kadar težave kljub zdravilom in vestibularnim vajam ne minejo in je kakovost življenja bolnika bistveno okrnjena, se zdravniki odločijo za uničenje periferne funkcije z zdravilom ali z operacijo, s katero prerežejo živec.
Vaje pomagajo vzpostaviti novo ravnotežje
Pogost vzrok za vestibularno vrtoglavico je draženje, ki ga v ravnotežnem sistemu povzroča kamenček, ki se v njem sicer prosto giblje. V tem primeru govorimo o paroksizmalni položajni vrtoglavici. Ko kamenček spravimo z obračanjem bolnika v položaj, v katerem ta ne povzroča več draženja, vrtoglavica običajno mine.
Pri vestibularni vrtoglavici je priporočeno izvajanje vaj za ravnotežje (vestibularne vaje). S tem se pospeši prilagajanje možganov na vzpostavljanje novega ravnotežja. Če je okvarjen en del ravnotežnega sistema, lahko drugi prevzame njegovo funkcijo. Bolnik lahko začne izvajati vaje že nekaj dni po nastanku težav. Pomembno je, da jih izvaja redno, trikrat na dan po pet minut, in da pri izvajanju gibov poišče tak položaj glave, v katerem je vrtoglavica še znosna. Večje kot je število z vajami izzvanih vrtoglavic, hitreje se vzpostavlja novo ravnotežje.
