Valbone Bajrami, diplomirana socialna gerontologinja, ter Jerneja Bernot, diplomirana delovna terapevtka, sta zaposleni v Domu upokojencev Domžale. Z njima smo se pogovarjali o tem, kako se življenje starejšega človeka s prihodom v dom spremeni in kako skrbijo za osebe z demenco. »V starosti ljudem upadeta telesna zmogljivost in funkcionalna sposobnost, zato je pomembno, da so starejši ljudje v tem obdobju telesno dejavni. S tem izboljšajo svoje počutje, samostojnost in neodvisnost pri opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Prav tako se jim izboljša socialna vključenost, so samostojnejši in imajo kakovostnejše življenje, ki je za starejše ljudi zelo pomembno,« razloži Valbone Bajrami in nadaljuje, da življenje starejših v domu upokojencev pomeni nov način življenja. »Okolje je drugačno, vse se spremeni. Vse te spremembe lahko privedejo do izgube socialne mreže in posledično osamljenosti. Naloga zaposlenih v domovih za starejše je, da spodbujamo in motiviramo uporabnike k vključevanju v različne dejavnosti. Predvsem pa, da čim dlje ohranjajo samostojnost pri izvajanju vsakodnevnih življenjskih dejavnostih. Pri ohranjanju samostojnosti lahko pomagajo tudi pripomočki, kot so prilagojen pribor, pripomoček za obuvanje nogavic in podobno.«
Kako ohranjati kognitivne sposobnosti?
Na kakovost življenja pozitivno vpliva delovna dejavnost, saj povečuje socialno vključenost, zmanjša osamljenost in pozitivno vpliva na duševno stanje. Prav tako pomembne so vaje za ohranjanje kognitivnih sposobnosti: »To so vaje za spomin, branje časopisa, pogovor in komentarji o aktualnih dogodkih, reševanje miselnih nalog, reševanje križank, kvizov, pripovedovanje zgodb, urjenje koncentracije in pozornosti, računanje, sestavljanje sestavljank, reševanje ugank, dejavnosti za krepitev časovne in krajevne orientacije,« našteje Jerneja Barnot in doda, da starejšim pogosto pomagajo tudi pri iskanju starih melodij na internetu. Ob vsem tem starejši radi obujajo stare spomine, še posebno jih veseli pripovedovanje smešnic. »Pri osebah z demenco je izrednega pomena komunikacija. Z njimi govorimo z umirjenim glasom, vzpostavimo očesni stik, uporabljamo jasne in preproste stavke. Treba se je zavedati, da se oseba, obolela z demenco, ne zaveda, da počne nekaj, kar je napačno oziroma nesmiselno. Mi moramo ostati mirni, jim ne nasprotujemo, jih usmerimo in nudimo ustrezno podporo. Predvsem je pomembno, da smo dobri poslušalci. Poskušamo delovati razumevajoče in pomirjujoče. Osebo spodbujamo, da govori o svojih občutkih in izrazimo razumevanje za njegove skrbi in težave. Osebe z demenco imajo običajno dober čustveni spomin, zato je pomembna tudi nebesedna komunikacija – prostorska bližina, nasmeh, dotik,« razloži Valbone Bajrami. Pri orientaciji v prostoru so osebam z demenco v pomoč oznake – na primer puščice, v kateri smeri je kopalnica, napisi na omarah. Na osebe, ki so večkrat vznemirjene, pa pozitivno vplivajo tehnike sproščanja, kot je na primer bazalna stimulacija. Ta spodbuja čute in boljše zavedanje lastnega telesa.
Kreativne delavnice za osebe z demenco
V Domu upokojencev Domžale tudi osebe z demenco obiskujejo kreativno delavnico. Delavnico imajo vsak delovni dan, dve uri v dopoldanskem času. »V delavnico je vključenih od 10 do 18 stanovalcev, nekateri stanovalci pridejo samo za družbo. Naše druženje je živahno, veselo, sproščeno in polno medsebojne spodbude, zato se pozabi na bolečino, skrb, utrujenost, slabo voljo in osamljenost,« pove Jerneja Bernot. »Pri ustvarjalni delavnici uporabimo različne tehnike, kot so: šivanje, kvačkanje, štrikanje, risanje, pobarvanje pobarvank, risanje s pirografom, izdelovanje mila, svečk, nakita iz različnih materialov in podobne tehnike. Za vsakega stanovalca posebej prilagodim tehniko, ki jo je zmožen uporabljati, da lahko brez težav izdela svoj izdelek. Zelo skrbno opazujem, da se med izdelavo izdelka stanovalec počuti dobro, da je sproščen in na koncu tudi zadovoljen s svojim izdelkom.« Poleg kreativne delavnice v DU Domžale izvajajo še mnoge druge dejavnosti. Med njimi so dejavnosti za ohranjanje telesne kondicije (skupinska telovadba, individualna fizioterapija, dihalne vaje, sprehodi, gibanje na prostem, igre z žogo, ples, petje …), igranje družabnih iger (človek ne jezi se, tombola, kartanje, domino, ogled filma …), gospodinjske dejavnosti (kuhanje preprostih jedi, lupljenje jabolk, peka piškotov, pripravljanje napitkov, vrtnarjenje – sušenje in obiranje zelišč …) ter druge kreativne dejavnosti. Poleg teh so stanovalcem na voljo še terapije s pomočjo živali (pes, zajčki, papige, mačke …), radi se udeležijo raznih prireditev, nekateri obiskujejo sveto mašo, zaželeni so obiski prostovoljcev.
Demenci prijazna točka pri DU Domžale
»Cilj zaposlenih doma je spodbujati in motivirati stanovalce, da so čim dlje dejavni, da se počutijo koristne, razširijo svojo socialno mrežo, nimajo občutka osamljenosti in so bolj zadovoljni,« razloži Valbone Bajrami. V DU Domžale nimajo varovanega oddelka, tako da se stanovalci lahko prosto sprehajajo po hiši in njeni okolici. »Imamo tudi prijeten vrt s teraso, ki je urejena tako, da lahko stanovalci dom zapustijo s spremstvom. Osebno spremljanje je pomembno, pri njem sodelujemo prav vsi zaposleni – če opazimo, da je stanovalec videti zmeden, da ne ve, kam je namenjen, ga usmerimo na pravo pot. Kdor želi, se lahko vključi v skupino, kjer poteka telovadba, dejavnosti za krepitev spomina in podobno.« Z letošnjim letom so postali tudi Demenci prijazna točka, ki nudi podporo tako obolelim kot svojcem. Namen točke je pomagati z informacijami, kako prepoznati demenco, kako ravnati z obolelimi ter kam se obrniti po nadaljnjo pomoč.
