Zobobol je bolečina, ki izvira iz enega zoba ali iz zob in dlesni in jo občutimo kot topo kljuvanje ali kot ostro trganje. Glede na vzrok je bolečina lahko prisotna samo v dlesni, zobu in njegovi bližnji okolici, lahko pa zajame eno polovico glave ali kar celo glavo. Koliko časa bo zobobol trajal, je odvisno predvsem od nas – kdaj bomo šli po pomoč k zobozdravniku.
Avtor: Katja Mohorič
Zobobol zaradi zobne gnilobe ali kariesa
Zobobol se pogosto pojavi zaradi zobne gnilobe ali kariesa, vendar ne takoj. Ko je stanje že tako napredovalo, da se vname pulpa v zobu, se kljuvajoča bolečina najpogosteje pojavi pri jedi. Vendar vselej ni tako. Brez razloga se lahko pojavi večkrat na dan, pri čemer jo spremlja temperatura 38 °C ali več. Podobna bolečina se lahko pojavi tudi kmalu po tem, najpogosteje v tednu, ko je zobozdravnik plombiral enega ali več zob.
Preizkus – ali imam zobno oblogo?
Tovrstno nadlogo je najbolje preprečiti. Najlažji preizkus za ugotavljanje zobne obloge je, da si očistimo zobe in jih nato čez nekaj ur s konico jezika obliznemo. Če začutimo nekoliko hrapavo, lepko snov, so to zobne obloge, ki jih imenujemo tudi plaki ali lehe. Sestavljene so iz sluzi, delcev hrane in bakterij. Nastanejo predvsem med zobmi in na meji med zobom in dlesnijo. Razkrajajo sladkor v hrani, pri čemer se tvori kislina. Ta začne razjedati zobno sklenino in vanjo zvrta neznatno luknjico, kar je začetek zobne gnilobe, ki se nato samo širi.
Kaj povzroči zobobol?
Najbolje je, če začnemo zobno gnilobo zdraviti takoj, sicer kislina počasi razje sklenino do zobovine pod njo. V njej so majhni kanalčki, ki vodijo do zobne pulpe. Po njih pridejo bakterije v pulpo, zaradi česar se ta vname. Telo se brani tako, da pošlje v zobno pulpo več belih krvničk (levkocitov), ki začno uničevati bakterije. Ker se pri tem krvne žile razširijo, pritisnejo na zobne živčne končiče, kar povzroči zobobol.
Lažji zobobol in neprijeten zadah
Zgodnji stadij zobne gnilobe nakaže lažji zobobol pri uživanju sladkih, zelo vročih ali mrzlih jedi. Če gniloba napreduje, lahko včasih zaznamo neprijeten zadah, kar je v bistvu posledica zastajajoče hrane in bakterij v luknji. Če se karies razvija naprej, se vname zobna pulpa in po uživanju sladke, vroče ali mrzle hrane bolečina ne odneha. Je ostro kljuvajoča, še posebej, ko se uležemo. Včasih je težko določiti, kateri zob boli, ker so vnete tudi dlesni v okolici. Če zobne gnilobe še vedno ne zdravimo, lahko okužena zobna pulpa odmre, zaradi česar zobobol preneha, lahko pa nastane ognojek ali absces.
Kaj lahko storimo?
Da preprečimo zobobol, je v začetnem stadiju najbolje, da se izognemo sladki, vroči ali mrzli hrani, obenem pa povečamo skrb za zobno higieno in se nemudoma odločimo za zdravljenje zobne gnilobe. Tableta proti bolečinam je le kratkotrajna rešitev. Zobozdravnik nam začasno lahko da pomirjevalno sredstvo ali zalivko. Ko vnetje mine, nadomesti začasno zalivko s trajno. Če je gniloba napredovala, je treba očistiti zobno votlino in napraviti polnitev ali zob celo izdreti. V takem primeru se občasni zobobol spremeni v stalnega, bolečina pa postane tako huda, da človek ponoči ne spi, obraz ali dlesni ima zatečene, telesno temperaturo pa 38 °C ali več.
Na to težavo je vsekakor modro reagirati in čim prej oditi k zobozdravniku. Zobna gniloba sicer ni nevarna za splošno zdravje, je pa nevarna za ljudi, ki imajo kakšno srčno bolezen, saj se le-ta lahko poslabša, če pridejo bakterije iz mrtvega zoba v krvni obtok, ali pa za ljudi z boleznijo, ki vpliva na strjevanje krvi, na primer hemofilijo.
Zobobol zaradi zobnih abscesov
Zobni absces je z gnojem napolnjena votlina v tkivu okoli korenine, ki leži v čeljustnici. Običajno nastane, ko razpada zob ali ko je že mrtev. Strupene snovi iz odmrle zobne pulpe so v tem primeru nahajajo skupaj z bakterijami v zobni votlini in zobnem kanalu, zaradi česar zlahka okužijo čeljustnico v bližini. Če abscesa ne zdravimo, se širi v čeljustnico, dokler si ne izrije majhnega kanala skozi kost in dlesni. Tik preden kanal doseže površino, tvori nabreklino – zobno fistulo.
Boleč ni samo zob
Pri abscesu so bolečine stalne ali pulzirajoče, pri grizenju ali žvečenju je običajno izredno boleč tudi zob. Če fistula poči, se zaudarjajoč gnoj izlije v usta, bolečina lahko popusti, vendar pa lahko zaradi tega otečejo žleze na vratu in postanejo boleče ter lice na prizadeti strani. Temperatura se pogosto zviša, splošno počutje je slabo. Seveda je tudi v tem primeru najbolje čim prej oditi k zobozdravniku, če pa to ni mogoče, tudi k osebnemu zdravniku. Če je absces hudo boleč ali če se hitro povečuje, bo začasno predpisal antibiotik, da prepreči nadaljnje širjenje okužbe, seveda pa je treba nadaljevati zdravljenje pri zobozdravniku.
Kako si lahko pomagamo?
Tudi proti tej bolečini si lahko pomagamo s tableto proti bolečinam, ki poskrbi tudi za spremljajoč glavobol, vendar je to prav tako le začasna rešitev. Poleg tega je treba ustno votlino spirati vsako uro s slano vodo, da pospešimo predrtje fistule in da izperemo gnoj. Zobozdravnik bo nato močno prizadet mlečni ali stalni zob verjetno izdrl.
Če je temu izpostavljen prednji zob, katerega želimo ohraniti, bo izvrtal majhno luknjo skozi krono v zobno votlino, da se bo sprostil nakopičen gnoj, bolečina pa popustila. Nato bo izčistil, razkužil in dal v zobno votlino začasno vložek. Če ne bo nastala ponovna okužba, bo pri naslednjem obisku napolnil zobno votlino in izvrtano luknjo. Včasih se absces ne pozdravi in ostane majhna okužena votlina okoli vrha zoba. Takrat se opravi manjši operativni poseg – apikotomija. Včasih pa tudi to ne pomaga in je treba zob izdreti. Če abscesa ne zdravimo, je možno, da se okužba razširi po krvnem obtoku in povzroči splošno zastrupitev krvi.
Zobobol zaradi plombe
Bolečina v zobu se lahko pojavi med jedjo ali pitjem tudi kakšen teden potem, ko je zobozdravnik plombiral enega ali več zob, vendar človeka pri tem zob ne boli in z njim lahko grize. Ostra bolečina je v takem primeru skoraj običajna, vendar ne traja več kot teden dni. Če pa, se je treba pogovoriti z zobozdravnikom in ukrepati. Lahko se zgodi, da se bolečina prav tako pojavi med jedjo, vendar nas pri tem zob boli samo tedaj, ko z njim grizemo. Možno je, da plomba ni lepo izravnana in jo je treba popraviti. Tudi o tem se je treba pogovoriti z zobozdravnikom in ukrepati.
Zobobol zaradi modrostnih zob
Modrostni zobje se običajno pojavijo med 17. in 21. letom, vendar nekaterim eden ali več zob sploh ne zraste. To je včasih morda bolje, saj povzroča rast modrostnih zob pogosto težave. Že pa se že oblikujejo normalno, jih je težje čistiti kot ostale zobe, zaradi česar začnejo gniti prej. Če zraste modrostni zob postrani, nastane v prostoru med njim in sosednjim zobom mesto, kjer se začno nabirati ostanki hrane. Kadar ne zraste pravilno, se večkrat zagozdi (impaktira) ob sosednji zob, okoli katerega dlesen naredi žep. V njem se zopet nabira hrana, ki nato gnije, v predelu okoli zoba pa nastane boleča bakterijska okužba. Poglavitna znaka za to sta bolečina pri ugrizu in neprijeten zadah, v okolici zoba pa se običajno pojavi tudi oteklina, ki se lahko spremeni v zobobol.
Kaj pomaga?
Proti lajšanju bolečin lahko vzamemo tableto proti bolečinam ter izpiramo predel okoli zoba s slano vodo, vendar je treba čim prej oditi k zobozdravniku ali zdravniku, ki bosta za zdravljenje okužbe predpisala antibiotike. Vendar je to le začasna pomoč. Trajna rešitev v takem primeru je izdrtje modrostnega zoba.
Težave s protezo – bolečine, ko zob ni več
Večina sodobnih protez ima naraven videz in se dobro prilega, vendar pa ne more nobena zamenjati naravnih zob. Pri teh se sile grizenja in žvečenja absorbirajo preko zob, zobnih korenin in posebnega tkiva, ki blaži udarce. Pri protezah se te sile absorbirajo nenaravno. Najbolj kritičen je pritisk proteze na greben naravnih dlesni, še posebej, če jo nosimo podnevi in ponoči, saj lahko povzroči vnetje dlesni ali celo ustne razjede. Tudi delna proteza ima šibki točki: čezmerno obremenjuje zobe, okoli katerih je nameščena in zadržuje delce hrane, kar lahko povzroči zobno gnilobo, vnetje dlesni ali paradentozo.
Zgodnji znaki premočnega pritiska na dlesni zobnega grebena so bolečine, ki nastopijo posebno pri jedi, ko je proteza nameščena, dlesni pa so rdeče in vnete. Če vnetje ne preneha, postanejo dlesni temno rdeče in mehke, pri čiščenju zob s krtačko pa hitro krvavijo. Če proteza drgne ob dlesni, nastane na tistem mestu ustna razjeda. Po nekaj letih stalnega pritiska, se lahko dlesni in čeljustna kost skrčijo, čeprav proteza ni povzročala drugih težav. V takem primeru je treba za grizenje več novih gibov, kar pa zopet povzroča bolečine v dlesni.
Ljudska lekarna ponuja pri preprečevanju zobobola nekaj preprostih nasvetov
Za preventivo je najbolje vsak večer po jedi pojesti še eno neolupljeno jabolko.
Za blažitev bolečin pri zobnem abscesu: v manjši količini mleka skuhamo suho slivo, jo še vročo damo na boleče mesto in jo tam obdržimo čim dlje. Postopek čim večkrat ponovimo, da absces dozori oziroma dokler ne gremo k zobozdravniku.
Za blažitev bolečin pri zobobolu: na podoben način pripravimo fige, ki jih prepolovimo, skuhamo v malo mleka in še tople damo na boleče mesto. Lahko napravimo tudi posebne obloge iz mešanice peteršilja in rmana, pastinaka, belušev in vina, zelene in kopriv ali pa preprosto vtaknemo v votlino bolečega zoba košček krompirja. Če nas ob tem boli tudi uho, damo košček tudi vanj.
ABC
A Zobobol se pogosto pojavi zaradi zobne gnilobe ali kariesa.
B Zgodnji stadij zobne gnilobe nakaže lažji zobobol pri uživanju sladkih, zelo vročih ali mrzlih jedi.
C Bolečina v zobu se lahko pojavi med jedjo ali pitjem tudi kakšen teden potem, ko je zobozdravnik plombiral enega ali več zob.
