V teh hladnih mesecih se večkrat spopadamo s prehladi, kihanjem, kašljanjem pa tudi z zamašenim nosom. Večja težava je, ko slednje noče in noče miniti. Zakaj pride do kronično zamašenega nosu in kako si lahko karseda najbolje pomagamo, smo povprašali Jureta Urbančiča, dr. med., specialista otorinolaringologa.
Avtorica: Katja Štucin
Pozimi se marsikdo med nami prehladi in se takrat sooči tudi z nezmožnostjo dihanja skozi nos, ker je le-ta zamašen. Kdaj pa govorimo o kronično zamašenem nosu?
Kronične težave so praviloma težave, ki trajajo več kot tri mesece skupaj. Kar pri ponavljajočih se težavah v hladnem delu leta ni najboljša definicija, kronične težave bi namreč morale trajati tudi takrat, ko zanje morda ni jasnega, neposrednega vzroka. Ravno zaradi tega so ljudje s kronično zamašenim nosom toliko bolj prizadeti. Predstavljamo si lahko, da imajo nos zamašen večji del leta.
Lahko ravnamo preventivno, da do tega ne pride?
Poskušamo lahko zmanjšati možnost, da pride do okužbe v nosu ali zgornjih dihalih. Tovrstne vnetne, recimo jim kar akutne težave lahko zgodaj blažimo ali do neke mere zdravimo. S tem preprečujemo predolgo vztrajanje neprijetnih simptomov zamašenega nosu. Pravim kroničnim težavam pa ni tako lahko ubežati. Kronične težave ne nastanejo zaradi slabega zdravljenja okužbe. Vzroki zanje so večinoma globlji.
Kakšni pa so lahko ti vzroki?
Pri različnih starostnih skupinah so precej različni. Recimo pri otroku je daleč najpomembnejši vzrok povečana žrelnica. Najdemo jo v zgornjem žrelu, tako rekoč za nosno votlino. Zaradi velikosti onemogoča prehod zraka skozi nos, povzroči lahko tudi težave z ušesi. Pri odraslih govorimo o zviti nosni pregradi, kroničnem vnetju v nosu in obnosnih votlinah. Sem v širšem pomenu spadajo tako sezonska kot celoletna alergijska obolenja z nosnimi simptomi, kot recimo kronični rinosinuzitis z nosnimi polipi ali brez njih. Pri bolnikih, ki imajo kronične težave, pa seveda lahko vsaka okužba v zgornjih dihalih poslabša njihovo stanje, včasih tudi za dlje časa.
Zamašen nos nam preprečuje kakovosten spanec, posledično pa smo čez dan bolj utrujeni. Kakšne pogoje moramo vzpostaviti, da se kar najbolje odpočijemo, četudi z zamašenim nosom?
Pri načeloma zdravih ljudeh je veliko možnosti, kako si pomagati pri zamašenosti nosu v času prehladnih obolenj. Priporočamo vzpostavitev ustreznejših mikroklimatskih razmer v prostorih, kjer ljudje spijo. Vlažimo, tako prostor kot sluznico nosu. Uporabimo lahko samo pripravke, ki so podobni fiziološki raztopini, v obliki raztopine ali gela. Lahko imajo dodane tudi dodatne snovi ali zdravila. Pri tem mislimo predvsem na dekongestive ali hipertonične preparate, ki stanjšajo ali sušijo sluznico in sprostijo nosne poti. Kljub zavedanju, da je njihova prekomerna uporaba škodljiva, so njihovi učinki ob pravilni uporabi izjemno pomembni.
Ker zaradi zamašenega nosu težje dihamo, smo prisiljeni dihati skozi usta. S tem pa lahko prihaja do novih zapletov. Kakšnih in kako jih rešimo?
Sluznica naših ust, predvsem pa žrela ni primerna za stalen stik z zrakom, ki ni prej pripravljen v nosu. Med funkcijami nosu sta ravno vlaženje in gretje vdihanega zraka izjemno pomembni. Vsi poznamo rezek občutek hladnega zraka na sluznici žrela. Dolgo izpostavljanje lahko povzroči dodatne težave tudi v smislu vnetja. Enako velja za sluznico grla in sapnika. Negativne učinke najučinkoviteje preprečimo z manj izpostavljenosti, s skrbjo za čist nos, pitjem dovolj tekočin. Pri blagih simptomih okužbe ali bolečine pa tudi z nekaterimi pripravki za žrelo. Prekomerna uporaba pa lahko vodi v podaljšanje simptomov.
Lahko dolgotrajno zamašen nos povzroči še katere druge težave?
Dalj časa kot je nos popolnoma zamašen, večja je možnost, da gre lahko tudi za napredovanje bolezni v naslednjo stopnjo. Ko govorimo še o izcedku iz nosu ali obrazni bolečini ali zmanjšanem občutku za voh, govorimo o akutnem rinosinusitisu. Če simptomi trajajo pet dni ali manj, gre za navadni prehlad. Če so težave prisotne dalj kot deset dni, pa o različnih oblikah virusnega, post virusnega ali bakterijskega vnetja. Različne oblike bolezni se razlikujejo po klinični sliki s povišano telesno temperaturo, povišanimi laboratorijskimi kazalci vnetja ali večfaznim obolevanjem. Diagnostika te bolezni je v domeni specialista družinske medicine, pediatrije in otorinolaringologa. Obenem lahko ugotovijo tudi sočasne vzroke ali posledice, kot je povečana žrelnica pri otroku in z njo ob zamašenem nosu težave z rastjo zgornje čeljusti ali slabše prezračevanje srednjih ušes.
Kako se pravzaprav lahko zdravimo, če imamo kronično zamašen nos?
Pravi kronično zamašen nos, s simptomi, ki ni samo del prehladnih obolenj od novembra do marca, sodi v ambulanto specialista družinske medicine ali specialista pediatrije. Glede na njihovo oceno in predvsem odziv na terapijo, pa morda tudi k otorinolaringologu. Stalno zdravljenje trajnih težav z zdravili za blaženje akutnih težav običajno ne prinese uspeha. Še več, včasih sprožimo ravno nasproten učinek začaranega kroga.
