Ustni higienik ni naprava za zobe, kot bi od tem izrazu marsikdo pomislil. Ustni higienik je zdravstveni delavec, izšolan v višješolskem študijskem programu, ki temelji predvsem na obravnavi paradontalnih bolezni in preventivi. Ta relativno nov poklic, katerega pričetki segajo v leto 2001/02, v Sloveniji še ni uveljavljen, saj jih je s to izobrazbo pri nas le 20. Poslanstvo tega poklica je skrb za preventivo v zobozdravstvu, predvsem pa dajanje nasvetov in motiviranje pacientov, da začnejo pravilno skrbeti za celotno ustno zdravje, obzobna tkiva in jezik. Ni namreč dovolj, če za čistočo svojih zob skrbimo zgolj s krtačko. Tudi jezik in ostali predel ust je treba očistiti.
Avtor: Damijana Škrlj
Tako se je pričel pogovor z gospo Jeleno Stajković, ki je diplomirani ustni higienik in to delo opravlja v eni od ljubljanskih zobnih ordinacij. Njena želja je predvsem pomagati ljudem, saj se ljudje, kljub mnogim opozorilom še premalo zavedamo pomembnosti ustne higiene. Mnogokrat so že temelji vzgoje (kako poskrbeti za ustno higieno) slabi in za čistočo svojih zob in ust preprosto ne znamo poskrbeti. Gospa Jelena nam je zaupala, zakaj moramo biti na ustno higieno še posebej pozorni, pokazala pa nam je tudi, kako za svoje zobe poskrbimo sami.
Gospa Jelena, uvodoma sva obrazložili, kaj pomeni izraz ustni higienik. Kaj obsega preventivna zobozdravstvena dejavnost ustnega higienika?
Ustna higiena je izključno preventivna dejavnost, saj ustni higienik pregleda ustno sluznico, delovanje žlez slinavk, obzobno tkivo, nebo, jezik, ustno dno in tudi stanje zob. Pregled je namenjen ugotavljanju stanja v ustih, preveri morebitna odstopanja od normale in zabeleži morebitne spremembe. Ob pregledu ustne votline premerimo obzobne žepke, s čimer ugotovimo, kakšna je globina sondiranja, kakšno je morebitno vnetje, preverimo indeks plaka ter preverimo pacientovo skrb za higieno zob. Z analizo zob ugotovimo morebitno potrebo po menjavi zalivk in podobno. Pacienta, pri katerem ugotovimo odstopanja od normalnega, z napotnico, ki jo napiše zobozdravnik, napotimo k ustreznemu specialistu. Ena temeljnih nalog ustnega higienika je tudi, da pacienta poduči o pravilni ustni higieni (načinu ščetkanja, nitkanja, uporabi zobnih past).
Katerih posegov pa ustni higienik ne sme opravljati na zobeh in v ustni votlini?
Ustni higienik ne sme opravljati nobenega invazivnega posega. Torej ne sme posegati v telo z dajanjem anestezije in ravno tako ne sme posegati v zob. Ne sme delati plomb, vrtati in brusiti zob, niti izrezovati morebitnih sprememb tkiva v ustih. Ustni higienik lahko opravlja zgolj preventivo z namenom, da olajša delo zobozdravniku in opozori pacienta, na kaj mora biti pozoren. Naša naloga je tudi ta, da o stanju ustne votline pripravimo ustrezno dokumentacijo in jo prenesemo zobozdravniku oziroma drugemu specialistu, če je to potrebno. Samo kakšno plombo lahko spoliramo, sicer pa nič drugega. Zobozdravnikom smo v pomoč, saj opravimo anamnezo, klinični pregled, zapišemo status. Ko zdravnik obravnava pacienta, iz dokumentacije razbere, katera so kritična mesta, na kaj mora pacienta dodatno opozoriti ipd. Mi smo zobozdravniku v pomoč, njegovega dela pa ne prevzemamo.
Zobozdravnik, asistent, ustni higienik?
Ustni higienik je lahko asistent (v tem primeru svojega znanja žal ne moremo popolnoma izkoristiti) ali pa tretji član zobozdravniškega tima (zobozdravnik, asistent in ustni higienik), kar bi bilo pravilno.
Kolikokrat letno oz. kdaj je priporočljivo obiskati ustnega higienika?
Ustni higienik naj bi vsaj enkrat letno očistil zobni kamen in premeril obzobne žepke. Pacienti z večjim tveganjem, kamor sodijo tisti, ki imajo sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni, kronične bolezni, pa naj bi ga obiskali večkrat letno. Število obiskov določi zobozdravnik na podlagi anamneze, pregleda in meritev (običajno naj bi bili pregledi na 3 mesece). Za zdrave paciente, ki so nagnjeni k paradontalni bolezni, sta priporočena dva obiska letno. Pogostost obiskov pri ustnem higieniku je torej odvisna od vsakega posameznika posebej.
Zakaj pa naj bi za dodatno nego zob izbrali prav osebo, ki je po izobrazbi ustni higienik?
Trenutno je v Sloveniji 20 diplomiranih higienikov, ki lahko strokovno opravljamo svoje delo, ki sicer ni težko, zahteva pa strokovnost. Zgolj odstranjevanje zobnega kamna ni dovolj. Pacienta je treba naučiti, kako naj vzdržuje svoje zobe, podučiti ga je treba o tem, kaj je oralno zdravje, o pravilni higieni in še mnogo drugega. Nestrokovno odstranjevanje zobnega kamna lahko povzroči poškodbo zob in obzobnega tkiva, poškodbo sklenine, odstranitev cementa s korenine, pretrganje vlaken, ki vežejo dlesen na zob in zob na kost, pri čemer povzroči hitrejše prehajanje bakterij do kosti, … Pravilen izbor ustnega higienika je torej zelo pomemben.
Ali se ustna higiena med različnimi starostnimi skupinami razlikuje?
Se razlikuje. Bolj kot rastemo, več kot je zob, bolj je higiena zahtevna. Tako dojenčku, ki še nima zobkov, zadostuje, da mu z gazo ali z zložencem obrišemo ustno votlino. S pojavom prvega (mlečnega) zoba pričnemo s ščetkanjem, s pojavom prvega izraslega stalnega zoba se uvede v ustno higieno še nitko, saj so stalni zobje večji in se med seboj stikajo. Z zobno nitko tudi najučinkoviteje očistimo medzobne prostore in dlesen. Z izgubo stalnih zob se srečamo s t.i. tretjimi (umetnimi) zobmi, pri katerih pa se higiena snemnih izdelkov v primerjavi s fiksnimi razlikuje. Pri fiksnih protetičnih nadomestkih je namreč treba negovati tudi sluznico pod členom, medtem ko snemne nadomestke preprosto snamemo in očistimo.
Ustno votlino večinoma negujemo doma. Kaj priporočate?
Svojim pacientom priporočam mehko ščetko Curaprox, ki ima kar 5.460 zelo mehkih ščetin, ki ne škodijo sklenini in dlesnim, ter majhno glavo, s katero pridemo tudi do zadnjih zob. Obvezna je tudi uporaba nitke. Z njeno pomočjo očistimo medzobne prostore in prosti rob dlesni, kjer se nabirajo mehke zobne obloge, ki se sčasoma spremenijo v zobni kamen. Pri ustnih vodah (ki pa niso nujno potrebne) priporočam tiste z vsebnostjo klorheksidinoma, saj razkužijo, vse ostale ustne vode pa so bolj namenjene osvežitvi ustne votline. Svojim pacientom svetujem tudi uporabo zobnih past v obliki gela, odsvetujem pa jim belilne (whitening) zobne paste, ki zob ne morejo pobeliti, so pa zaradi abrazivnih delcev nepravilnih oblik za sklenino preagresivne in jo poškodujejo. Poškodovana sklenina se kaže kot skelenje na toplo, hladno, lahko tudi občutljivost na kislo. Se pa podobne neprijetnosti pojavijo tudi pri nepravilnem ščetkanju, ki lahko razgali zobni vrat. Posledica pretrde krtačke, agresivnih zobnih past in nepravilnega ščetkanja pogosto privedejo do erozij na zobni sklenini, kar prav tako povzroči skelenje. Za dobro vsakodnevno nego zob uporabljajmo mehko krtačko, gel zobno pasto in zobno nitko, ustno vodo pa po potrebi.
Kako pravilno ščetkamo svoje zobe?
Pravilno ščetkanje poteka od rdečega proti belemu, torej od dlesni v smeri rasti zob. Paradontalni bolniki, ki imajo poglobljene žepke, pa lahko čistijo krožno, pri čemer z delom ščetin posežejo tudi rahlo pod dlesen. Torej z navadno krtačko od rdečega proti belemu, s profesionalnimi, posebnimi krtačkami pa lahko čistimo tudi krožno. Predela okrog dlesni krtačka ne more očistiti, zato si pomagamo z zobno nitko. Osebe, ki ne uporabljajo nitke, imajo stalno prizadeto in vneto dlesen. Pravilno ščetkanje zob si lahko ogledate na www.usta.si.
Kolikokrat dnevno naj bi si človek umival zobe?
Zadostuje dvakrat dnevno. Dan pričnemo z umivanjem zob, pri čemer zadostuje že ščetkanje brez zobne paste. Iz ust speremo slino, ki se je naložila na zobe, in tako preprečimo, da bi se z različnimi barvili iz hrane zabarvala. Zvečer si eno uro po obroku očistimo zobe z zobno ščetko in zobno pasto ter zobno nitko. Eno uro po obroku pa predvsem zato, ker so v ustih takoj po obroku nizke pH-vrednosti in ob takojšnjem ščetkanju po obroku iz sklenine odstranjujemo minerale. Posledično je zob manj odporen na zunanje vplive, kar hitreje privede do kariesa, občutljivosti na toplo in hladno, … Uporaba ščetke ni potrebna po vsakem obroku, obvezna pa je po zadnjem, večernem ali pa pred predvidenim daljšim počitkom brez hrane, ko lahko zaradi manjšega pretoka sline bakterije naredijo škodo. Po obroku si zobe vedno umijemo, vendar šele po eni uri.
Nekateri uporabljajo interdentalno ščetko …
Pred uporabo interdentalne ščetke mora higienik premeriti vse medzobne prostore. Pacient mora vedeti, katero interdentalno krtačko naj uporabi, saj se pri uporabi prevelike interdentalne krtačke lahko poškoduje papilo, pri uporabi premajhne pa ne očistimo medzobnega prostora. Zaradi različnih medzobnih razmikov je treba uporabljati različne velikosti interdentalnih krtačk, kar pa je zamudno. Najučinkovitejša in najpreprostejša je nedvomno uporaba zobne nitke, ki ustreza vsem medzobnim prostorom.
Kako pa je s čiščenjem jezika?
Jezik lahko očistimo z mehko krtačko, so pa na tržišču na voljo tudi posebna strgala. Pripomočkov za čiščenje neba in ustne sluznice ni.
Zobna nitka je zelo univerzalni pripomoček. Kaj lahko storimo, kadar se zobna nitka zatakne za zob?
Takrat je treba obiskati zobozdravnika, ki preveri stanje zalivke in se po potrebi odloči za poliranje ali izdelavo nove. Nitka se lahko zatakne ob previsno plombo ali pa ob formiran kamen (v tem primeru se nitka scefra). Če pa je zob brez plomb, je to lahko znamenje začetnega kariesa ali pa zgolj pretesnih stikov zob. Nitkanje s sukancem ali z drugimi grobimi predmeti ni priporočeno, saj si pri tem lahko poškodujemo dlesen, kar povzroča krvavitve. Danes so na voljo različne vrste zobnih nitk: okrogle, ploščate, gobaste, specialne nitke za pod mostičke, nitke za čiščenje implantatov, nitke, ki se ob stiku s slino napihnejo, … Vsem priporočam gobasto nitko, ki od vseh nitk odstrani iz žepka največ oblog. Označena je z nazivom »expanding«. Sama uporabljam gobasto zobno nitko Oral B – ultrafloss. Pred uporabo se zdi debela in groba, ko pa jo navijemo okrog prstov, se stanjša in postane okrogla. Tudi pri tesnem stanju zob gre lepo med zobe, ko popustimo, pa ponovno nabrekne in s seboj odnese zobne obloge.
Ali lahko omilimo oz. odpravimo majavost zob z odstranitvijo zobnega kamna?
Majavosti zob ne moremo odpraviti zgolj z odstranitvijo zobnega kamna. Pacient mora zobe redno čistiti z nitko in vzdrževati čiste obzobne prostore, s čimer lahko bistveno izboljša stanje obzobnih tkiv, zob pa se posledično utrdi. Čiščenje je treba opravljati redno in vestno. Pri napredovani paradontalni bolezni pa se pojavi umik dlesni, pri čemer je že prizadeta kost. V tem primeru že lahko opazimo rahlo majavost. Z odstranitvijo kamna in s pravilno ustno higieno pripomoremo k utrditvi zoba, ne pa tudi k povrnitvi dlesni v prvotno stanje. Ko se dlesen umakne, je odmaknjena in se ne vrne več nazaj.
Kaj pa nega zob pri uživanju sladkarij?
Ne grizljajmo sladkarij čez cel dan, temveč jih pojejmo naenkrat. Najslabše je, če koščke čokolade grizljamo od jutra do večera, saj tako cel dan spreminjamo pH-vrednosti v ustih. Kot osnovna higiena zadostuje, da si usta zgolj splaknemo z vodo. Ob normalni skrbi za ustno higieno sladkarije same po sebi niso škodljive za zobe.
Kaj pa tiste zdravstvene težave, ki so posledica nepravilne nege ustne votline?
Vnete dlesni so potencialno žarišče za nadaljnjo okužbo. Pacient najprej opazi krvavitev dlesni, kar se kasneje sprevrže v vnetje, oteklino, absces. Vse te nadloge nastanejo zaradi zobnega kamna, ki nastaja v žepku in je nalepljen na zobno korenino, na drugi strani pa je prekrit s sluznico. Pri grizenju in umivanju zob pritiskamo sluznico ob kamen, pri čemer prihaja do krvavitev, skozi katere bakterije iz plaka prehajajo v kri in tako povzročajo težave tudi v drugih delih telesa. To pa že ni zanemarljivo, saj lahko povzroči hude težave.
Kako pa je z zobnim oziroma ustnim nakitom?
Zobni nakit je simpatična zadeva, a žal ne brez posledic. Pred namestitvijo nakita zob pojedkamo s kislino (pri tem nastopi poškodba sklenine) in nanj nalepimo »diamantek«. Tudi piersinga v ustih ni priporočen, saj tisti del okraska, ki se nahaja v notranjem predelu ust, stalno draži kost (kjerkoli) in povzroči raztapljanje kosti. Pri tem se dlesen odmakne in dobimo razgaljeno zobno korenino. Povratka žal ni. Piersingu v jeziku stalno draži ustno dno. Če se uhanček nahaja na mestih, kjer je izvodilo ustnih žlez, lahko povzroči težave pri izločanju sline, kar nam lahko povzroči velike nevšečnosti. Ustni higieniki lahko namestimo zobni nakit, ostalih »lepotnih« posegov, npr. brušenja zob, pa ne opravljamo.
Od česa je odvisna barva zob?
Barva zoba prihaja iz globine. Barva dentina proseva skozi sklenino. Sklenina naj bi bila transparentna, dentin pa je lahko bel, rumen, siv ali rjav ton. Barva zoba torej izvira iz notranjosti. Belilne (whitening) zobne paste ne vplivajo na barvo zob. Mogoče očistijo nikotinska obarvanja, kavne madeže, zob pa ne belijo. Na barvo zoba nimamo vpliva. Zobje z leti temnijo, zato imajo starejši ljudje temnejše zobe kot mlajši. Sklenina se tanjša, zobje se obrabljajo in vedno bolj prihaja do izraza prava barva dentina.
Pacienti, ki so pripravljeni nekaj storiti zase, od higienskega pregleda zelo veliko odnesejo in rezultati, spremembe na bolje, so vidne že po treh tednih. Zavarovalnica preventive pri odraslih žal ne prizna, saj meni, da si lahko sami tako dobro očistimo zobe, da ne pride do nastanka paradontalne bolezni oziroma vnetja. Otroci do 18. leta imajo higieno priznano. Torej je čiščenje zob otrok na koncesijo. Dobro je, da na pregled pripelje otroka tisti starš, ki mu bo čistil zobe, da se mu pokaže, na kaj mora biti pozoren. Otrok naj si do 10. leta ne bi sam umival zob, saj do tega leta še ni tako spreten, da bi si znal sam pravilno umiti zobe. Pravočasno moramo poskrbeti za svoje zobe, še preden se pokažejo prvi znaki paradontalne bolezni, saj le-te ne moremo pozdraviti, lahko zgolj zadržujemo zatečeno stanje. Tudi v našem primeru velja, da je preventiva boljša kot kurativa.
Obisk zobnega higienika – iz prve roke
Radovedno sem izkoristila povabilo na strokovno čiščenje zob in obzobnega tkiva. Postopek se je pričel s pregledom rentgenske slike mojega zobovja. Nekaj kosti se je že premaknilo navzdol in so nastali prazni »trikotniki« med zobmi, kar je nakazalo na to, da se zobe premalo nitka, malce me je zaskrbelo stanje paradontoze. Po tej uvodni fazi sem se kar malce prestrašeno usedla na zobozdravstveni stol v ordinaciji v Črnučah in odisejada po mojih zobeh se je pričela …
V drugi fazi je sledilo preverjanje tkiva v ustih, s katerim odkrijejo morebitne nepravilnosti in spremembe. Sledil je popis stanja mojih zob (mostičkov in umetnih zob na srečo še nimam, imam pa zakladnico zalivk). Sledilo je določanje globine žepkov, katero se na vsakem zobu meri tako z zunanje kot z notranje strani, in sicer s po tremi meritvami na vsaki strani. Kot normalna se šteje globina žepkov do 3. V predzadnji fazi sem se znebila zobnega kamna (najbolj nadležen del posega, vendar sem preživela). Na koncu je sledilo še poliranje zob, po katerem sem postala lastnica gladkih in lepih zob. Pomislekom in strahovom navkljub (svojih zob pač ne zaupam komurkoli) sem bila na koncu s svojo odločitvijo, da se prepustim strokovni obravnavi gospe Jelene, še kako zadovoljna.
Vsem priporočam, da vsaj poskusite, kako poteka strokovna obravnava zob in s tem izkoristite priložnost, da vas podučijo o pravilni negi ust in zobovja.
Oktober, 2010
