Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
zdrave dlesni

Skrb za ustno higieno se začne že v otroštvu. S čiščenjem zob je treba začeti takoj, ko otroku zraste prvi zob. Pri treh letih lahko otrok ob pomoči staršev že sam ščetka zobe. Zobe je treba ščetkati dvakrat dnevno; tudi v odrasli dobi. Za zdravo ustno votlino je izrednega pomena tudi zdrava prehrana, ki mora biti raznolika, obroki pa uravnoteženi. V tretjem življenjskem obdobju je treba poskrbeti za higieno zobnih nadomestkov, kar nas lahko najbolje nauči zobozdravnik ob vstavitvi izdelka.

Avtorica: Vesna Mlakar

»Zdrava dlesen je bledo rožnate barve in zapolnjuje medzobne prostore. Na otip je čvrsta in nepomična. Predvsem pa zdrava dlesen nikoli ne krvavi. Zmotna je miselnost, da je normalno, če dlesni občasno krvavijo. Edina normalna krvavitev v telesu je ženska menstruacija, vse ostale krvavitve so znak bolezni ali poškodbe,« razloži doc. dr. Eva Skalerič, dr. dent. med., iz Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana in poudari, da je zdrava ustna votlina pomemben del sistemskega zdravja, ki prispeva k večji kakovosti življenja. »Da bi bile naše dlesni in zobje zdravi, moramo izvajati dobro ustno higieno. Ščetkati je treba dvakrat dnevno po vsaj dve minuti z mehko zobno ščetko in zobno kremo, ki vsebuje ustrezno količino fluoridov. Vsak večer je treba očistiti medzobne prostore s pomočjo zobne nitke ali medzobne ščetke. Po potrebi naj se izvaja tudi ščetkanje jezika.«

Skrb za ustno votlino se začne v otroštvu

Pomembno je, da se skrb za ustno votlino začne že v otroštvu. »Če bomo otroke že v otroštvu naučili ustrezno čistiti zobe, bodo ustni higieni tudi kasneje posvečali večjo skrb. S čiščenjem zob je treba pričeti, takoj ko zraste prvi mlečni zob. Zobe najmanjšim otrokom ščetkamo dvakrat dnevno, pri čemer uporabljamo mehko zobno ščetko in za riževo zrno veliko zobne paste s fluoridi. Pri treh letih lahko otrok na enak način poskusi ščetkati sam, s tem da mu na ščetko damo za grahovo zrno veliko zobne kreme s fluoridi, ki pa jo mora takoj po ščetkanju izpljuniti. Prav tako je dobro, da se otrok čim prej seznani z uporabo zobne nitke,« pove doc. dr. Eva Skalerič. V tem obdobju morajo starši otrokom pri ščetkanju zob še pomagati. Še toliko pomembnejša je ustna higiena pri otrocih, ki jim začnejo izraščati stalni zobje.

»Ščetkanje zob postane zaradi mešanega zobovja nekoliko zahtevnejše. V tej starosti je smiselno, da starši pomagajo pri ščetkanju enkrat dnevno, najbolje zvečer, zjutraj pa otrok ščetka sam. Za zdravo ustno votlino je izrednega pomena tudi zdrava prehrana, ki mora biti raznolika, obroki pa uravnoteženi. Pomembno je, da hrana vsebuje vsa osnovna hranila: beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, minerale in vitamine, in da ne vsebuje velikih količin sladkorja.«

Ali lahko ščetkamo tudi preveč?

Slaba ustna higiena je največkrat vzrok za bolezni zob in obzobnih tkiv. Lahko pa do težav v ustni votlini pride tudi pri tistih, ki ustni higieni posvečajo veliko časa. »Pretirano ščetkanje s pretrdo zobno ščetko lahko privede do poškodbe ali umika dlesni ter do abrazije zobne površine. Preagresivno nitkanje pa lahko povzroči poškodbo ali razjede na dlesni. Zato je izredno pomembno, da zobozdravnik ali ustni higienik vsakemu pacientu posebej podata ustrezen pouk o ustni higieni, ki je prilagojen stanju v njegovi ustni votlini. Obstajajo namreč različne tehnike ščetkanja in vsaka ni primerna za vsakega pacienta,« poudari doc. dr. Eva Skalerič.

Vnete dlesni so otekle, boleče in krvavijo

»Vnete dlesni imenujemo gingivitis, kar je začetna oblika bolezni obzobnih tkiv. Kot za vsa ostala vnetja so tudi za vnete dlesni značilni znaki bolečina, rdečina, krvavitev, oteklina in okrnjena funkcija. To pomeni težje žvečenje, zadah iz ust in drugo,« razloži zobozdravnik Boštjan Pohlen, dr. dent. med., specialist za stomatološko protetiko. Glavni vzrok za nastanek vnetja dlesni je zobni plak oziroma obloge, v katerih so bakterije. »Sprva so zobne obloge mehke in zastajajo ob robu dlesni. Če mehkih oblog ne odstranimo dlje časa, se spremenijo v trde zobne obloge, to je zobni kamen. Razlog za zastajanje bakterijskih oblog ob zobnem vratu je nezadostno, neredno ali/in nepravilno čiščenje.

Osnova preventive pred boleznimi dlesni je optimalno ščetkanje dvakrat dnevno po navodilih zobozdravnika. To zajema uporaba zobne ščetke z majhno glavo in mehkimi ščetinami za čiščenje glavnih vidnih zobnih površin ter uporaba medzobnih ščetk, ki počistijo medzobne prostore. Za tesnejše zobne stike je treba uporabiti zobno nitko. Na ta način fizično odstranimo obloge, ostanke hrane in s tem tudi patogene bakterije.« Uporaba ustnih vodic ni nujna, vsekakor pa je lahko dobra nadgradnja osnovni, mehanski ustni higieni.

Drugi možni vzroki za krvaveče dlesni

»Drugi možni vzroki za krvaveče in boleče dlesni so še: zdravila, predvsem proti hipertenziji, epilepsiji; hormonsko neravnovesje, puberteta in nosečnost; sladkorna bolezen, alergije, sistemske bolezni, pomanjkanje vitaminov in mineralov ter s tem šibkejši imunski sistem, stres. Pri teh vzrokih je še posebej pomembno, da je higiena neoporečna, saj bakterijske obloge omogočajo še težjo, trdovratnejšo obliko vnetja dlesni in hitrejše napredovanje v parodontitis ter obratno, slabo stanje v ustni votlini lahko poslabša osnovno sistemsko bolezen,« pojasni Boštjan Pohlen. Zelo pomembno je, da redno, to pomeni vsaj dvakrat letno, obiščemo zobozdravnika, ki opravi pregled zob in obzobnih tkiv ter ostale sluznice. Stanja, ki nakazujejo, da čiščenje na določenih mestih ni optimalno, je treba popraviti in odstrani trde zobne obloge (zobni kamen).

In kaj se lahko zgodi, če vnetih dlesni ne zdravimo pravočasno? »Če gingivitisa ne zdravimo, ta napreduje v parodontitis, ki zajame tudi globje strukture; periodoncij, zobni cement, čeljustno kost. Medtem ko je gingivitis povratno stanje in ga z ustreznimi posegi preprečimo ali pozdravimo oziroma povrnemo v zdravo obliko, je parodontitis nepovratna bolezen in lahko s pravilnim pristopom zgolj preprečimo napredovanje bolezni.«

Kaj pa afte?

Afte predstavljajo kronično vnetno bolezen ustne sluznice, ki se kaže s plitvimi, bolečimi razjedami na ustni sluznici. Pojavljajo se pri 10 do 25 % ljudi. »Vzrok za afte ni znan, obstajajo pa številni dejavniki, ki so s pojavom aft povezani. Mednje spadajo genetika, mehanične poškodbe, bakterijske in virusne okužbe, pomanjkanje nekaterih vitaminov in elementov v krvi, alergije na določene sestavine hrane, stres, hormonski dejavniki, zdravila in nekatere sistemske bolezni. Zelo pomembno je, da najprej izključimo povezanost aft s sistemsko boleznijo. Prav tako je treba odstraniti ali korigirati vse morebitne dejavnike, ki so z aftami lahko povezani. Ko vse to izključimo, je zdravljenje aft usmerjeno predvsem v lajšanje bolečine, pospešitev celjenja in zmanjšanje verjetnosti za ponovitev te bolezni.

Pacientom, pri katerih se afte pojavljajo le občasno, se priporočajo čim bolj temeljita ustna higiena, izpiranje ustne votline s klorheksidinom ter uporaba topikalnih anestetikov. Pri tistih, ki imajo pogoste epizode aft in hujše bolečine, pa se zraven predpišejo še topikalni kortikosteroidi, po potrebi tudi sistemski kortikosteroidi,« razloži doc. dr. Eva Skalerič, dr. dent. med., predavateljica na Višji strokovni šoli za ustne higienike, ki deluje v sklopu zasebnega zdravstvenega zavoda SKALDENS.

Mostiček in proteza zahtevata posebno nego

»Načeloma je higiena trdih in mehkih tkiv ob vstavljenih zobnih nadomestkih enaka kot za zobe same, vendar moramo v tem primeru še posebno pozornost nameniti predelu, kjer zobni nadomestek prehaja na zobno površino. Tu je uporaba medzobnih ščetk še toliko pomembnejša, ker s čiščenjem preprečujemo bolezni mehkih tkiv, patologijo trdih tkiv ter vnetje ali odmrtje živca v zobu. V primeru, da je prostor pretesen za uporabo medzobne ščetke, moramo uporabiti zobno nitko,« razloži Boštjan Pohlen.

Za higieno protez svetuje, da se proteza sname in se najprej dobro in pravilno počisti zobe in sluznice v ustih. »Protezo je treba počistiti pod curkom tekoče vode iz pipe z mehko ščetko za roke in navadno milnico. Ko počistimo vse površine proteze, to dobro speremo. Priporočljivo je, da imamo pri tem odtok v umivalniku zaprt. Na ta način nam ob morebitnem zdrsu proteze iz rok ta pade na gladino vode in ne v umivalnik. Tako preprečimo, da bi proteza počila ali se drugače poškodovala. Kot dodatek vsaj enkrat na teden svetujemo kopel z antibakterijskimi tabletami po navodilih proizvajalca, ki hkrati odstranijo obloge v protezi.«

Črne obloge na mlečnih zobeh zgolj estetska težava

Črne obloge na mlečnih zobeh povzročajo nespecifične kromogene bakterije. Te ne povzročajo zobne gnilobe, kot bi človek pomislil na prvi pogled, saj ne producirajo kislin. Prav nasprotno, običajno so prisotne pri otrocih, ki nimajo težav z zobno gnilobo in imajo zdrave zobe. Kromogene bakterije so normalno prisotne v ustni votlini; nekateri otroci jih imajo več, drugi manj. Teh oblog ni treba odstranjevati, razen če otroka (ali starše) motijo. V tem primeru jih lahko zobozdravnik odstrani s postopkom peskanja. Sicer pa v času pred puberteto zaradi vpliva hormonov na sestavo sline izginejo same. Pri odraslih se pigmentni obročki na zobeh najpogosteje oblikujejo zaradi polifenolnih spojin, ki so vsebovane v nikotinu, čaju, kavi in nekaterih prehranskih dodatkih. Lahko so tudi posledica nezadostne higiene zob, določenih zdravil, imunske patologije itd.

ABC

A Zdrava dlesen nikoli ne krvavi.

B Zdrava dlesen je bledo rožnate barve in zapolnjuje medzobne prostore.

C Za zdrave dlesni je bistvenega pomena dobra ustna higiena.

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več