Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Otroček, ki je plod ljubezni med partnerjema, raste devet mesecev v varnem zavetju maternice. Vsak porod je za bodoče starše težko pričakovan dogodek, zato je teh devet mesecev lahko kar dolgo obdobje. Vendar se včasih zaradi različnih vzrokov lahko zgodi, da kljub veliki pozornosti in skrbi predvsem bodoče mame in očeta ter strokovnega osebja, ki skrbi za prenatalni razvoj, otroček ugleda luč sveta prezgodaj. Takrat je potrebna posebna skrb in pozornost vseh, saj je malo bitjece nebogljeno in daleč od tega, da bi lahko raslo brez posebne pomoči.

Pomoč in napotke pa potrebujeta tudi novopečena starša, ki se jima je rodil prvi otrok ali pa sicer že izkušena starša, ki z nedonošenčkom še nimata izkušenj. V Ljubljani je bilo zato že leta 1996 ustanovljeno Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom. Pobudo zanj so dali starši prezgodaj rojenih otrok in zdravstveni delavci z Oddelka za intenzivno nego in terapijo Porodnišnice Ljubljana (EINT).

O nalogah in delovanju društva smo se pogovarjali z mag. Ano Praprotnik.

Društvo ima številne naloge

Sprva je bilo Društvo namenjeno predvsem organizaciji sedaj že tradicionalnega vsakoletnega srečanja prezgodaj rojenih otrok v Mostecu, v naslednjih letih delovanja pa je prevzelo mnoge dodatne naloge, vse z namenom pomoči za dlan velikim malčkom in njihovim svojcem. Tako v društvu redno pripravljajo predavanja za starše otrok, ki se zdravijo na EINT. Zdravnik pediater, medicinska sestra, fizioterapevtka in psihologinja jim predstavijo najpogostejše težave prezgodaj rojenih otrok in njihovih svojcev, možnosti ukrepanja ter načine, s katerimi lahko starši pomagajo svojim novorojenčkom.

Poleg tega društvo izdaja tudi časopis Nedonošenček, v katerem so poleg strokovnih prispevkov tudi risbice in pisma odraščajočih »bivših nedonošenčkov« ter njihovih staršev.

Vse novice, obvestila in fotografije se zbirajo na spletni strani nedonosencek.net, kamor z veseljem zahajajo tudi že »veliki« nedonošenčki in njihovi svojci.

Člani društva

Člani Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom so predvsem svojci nedonošenčkov, ki so se zdravili na EINT, osebje EINT in prostovoljci. Nosilci glavnih aktivnosti, ki so opisane zgoraj, so predvsem zaposleni na EINT in prostovoljci.

Priročnik Vaš nedonošenček

Leta 2005 je društvo izdalo zelo zanimiv priročnik Vaš nedonošenček, ki na 174 straneh z besedo in sliko odgovori na marsikatero vprašanje o dogajanju ob prezgodnjem rojstvu in v prvih letih življenja teh otrok. Priročnik je v veliko pomoč svojcem nedonošenčkov, ki se zdravijo na EINT, saj jim olajša morebitne neznanke in pogoste stiske.

Tradicionalna srečanja nedonošenčkov

Kot že leta doslej, so tudi letos junija v društvu pripravili tradicionalno, že 16. srečanje nedonošenčkov. Prizorišče dogajanja je park Mostec v Ljubljani. Srečanje je predvsem priložnost za druženje svojcev nedonošenčkov, ki so se spoznali in družili na EINT ter priložnost za druženje vseh nedonošenčkov. Srečanje, ki ga organizira osebje EINT in nekaj prostovoljcev, je prijetno in zabavno druženje otrok, njihovih družin in osebja, in hkrati dokaz, da so dvomi o upravičenosti vlaganja v zdravljenje in nego zelo nezrelih novorojenčkov neutemeljeni, za osebje pa vir energije za nadaljnje delo.

O Porodnišnici Ljubljana

V Porodnišnici Ljubljana se rodi tretjina slovenskih otrok. Približno 750 nedonošenčkov ali 11,2 % je rojenih pred 37. tednom nosečnosti. 170 od teh ima porodno težo manjšo od 1.500 gramov. V Porodnišnico Ljubljana premestijo iz ostalih slovenskih porodnišnic tudi nosečnice, ki jim grozi prezgodnji porod ali težja bolezen. Temu rečemo tudi »transport in utero«.

O EINT (Enota za intenzivno nego in terapijo)

Ljubljanski oddelek je največji v Sloveniji in med večjimi v EU (10 mest za intenzivno zdravljenje, 24 za intenzivno nego). Letno se v njem zdravi okrog 650 novorojenčkov.

Hvaležni za donacije

Gospa Ana Praprotnik, ki v društvu skrbi za odnose z mediji, pravi, da so bili v zadnjih letih prisiljeni zaradi pomanjkanja in zastarelosti naprav veliko časa nameniti iskanju in prepričevanju darovalcev, da se denar, »vložen« v generacijo, ki šele začenja svojo življenjsko pot, najbolj oplemeniti. S pomočjo velikodušnih donatorjev smo tako dobili marsikatero napravo, ki je omogočila boljše preživetje naših malih borcev. Te naprave omogočijo, da so prvi koraki »za dlan velikih otrok« lažji in varnejši.

Prezgodaj rojeni otroci (nedonošenčki) tehtajo veliko manj kot donošeni, saj niso dovolj dolgo rasli v maternici. Tisti, ki se rodijo v 5., 6. mesecu nosečnosti, so zelo majhni in občutljivi, tehtajo lahko tudi manj kot 1 kilogram. Zato potrebujejo zdravljenje na oddelku za intenzivno nego in terapijo, kjer so zdravniki in ostalo osebje usposobljeni prav za zdravljenje prezgodaj rojenih otrok in lajšanje njihovih težav. Običajno pa teh težav tudi ob odhodu iz bolnišnice še ni konec. V naslednjih letih pogosto potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomoč pa potrebujejo tudi starši teh otrok.

Ne spreglejte

Melatonin je naravni hormon, ki nastaja predvsem v češeriki, majhni žlezi v možganih, ter se sprošča v krvni obtok. Češerika
Preberi več
Rak želodca je ena izmed rakavih bolezni z najvišjo stopnjo smrtnosti, ta pa je v večji meri posledica poznega prepoznavanja,
Preberi več
Kljub temu, da so stopala ključnega pomena za našo mobilnost, o njih ne razmišljamo prav veliko, dokler nas ne zmoti
Preberi več
Talne obloge iz plute sicer poznamo že desetletja, zdaj pa so s trendom vračanja k naravi in trajnosti postale spet
Preberi več
Ob diagnozi rak dojk se bolnicam sesuje svet. Takrat potrebujejo resno obravnavo in prave informacije ter človeški pristop zdravstvenega osebja,
Preberi več
Delovanje mišic je tesno povezano z živčevjem. Po živcih se prevajajo električni impulzi, ki mišicam signalizirajo krčenje. Iz osrednjega živčevja
Preberi več
Osteoporoza se pojavi brez znakov in opozoril, bolniku pa zelo zmanjša kakovost življenja. Nevarna je predvsem zaradi visokega tveganja za
Preberi več
Avtor: Doc. dr. Mija Blaganje, dr. med. Kaj je zdrs medeničnih organov? Zdrs medeničnih organov, z drugim izrazom prolaps, je
Preberi več