Mleko nastaja v mlečnih žlezah, nato se izloča v mlečne vode. Ko dojenček sesa bradavični kolobar, se mleko sprosti skozi odprtine na bradavici. Nekoč so mame večinoma dojile; če niso imele mleka, so z vodo zmešale kravjega. To se je kasneje ugotovilo kot neustrezno. Potem je bilo posebno moderno adaptirano mleko in ogromno staršev je hodilo ponj v Avstrijo. Danes na podlagi številnih raziskav vemo, da je dojenje najboljše in večina mamic se trudi, da svojega otročka naravno hrani in karseda najbolje poskrbi zanj. Seveda pa včasih ne gre, kot bi si želeli.
Avtorica: Katja Štucin
Danes z vsem pridobljenim znanjem, raziskavami in izkušnjami vemo, da je dojenje najoptimalnejši način prehranjevanja otroka. Materino mleko je vedno najbolj kakovostno pripravljeno za otroka. Sestava se spreminja glede na njegove potrebe ter vsebuje protitelesa, probiotike, rastne dejavnike, hormone, ogljikove hidrate, minerale, vitamine, maščobne kisline … Vse to ob dejstvu, da je sam proces psihološko pomemben in je eden od gradnikov odnosa med materjo in otrokom.
Idealna pot gre nekako takole. Prvi podoj takoj po otrokovem rojstvu, ko je njegov sesalni refleks najmočnejši. Prvo zgoščeno mleko – mlezivo je bogato s protitelesi in protiinfektivnimi snovmi in ima še številne druge pozitivne učinke na otroka. Mleziva je zelo malo (nekaj čajnih žličk), kar pa zadostuje za otrokove potrebe. Nato novorojenčki navadno intenzivno sesajo v prvih urah po rojstvu, potem za daljši čas zaspijo, počivajo, nato se ponovno začnejo dojiti. Majhni obroki spodbudijo otroka k pogostejšemu hranjenju, kar spodbudi proizvodnjo hormona prolaktina pri materi, ki je odgovoren za tvorbo mleka. Mamica otroka z vso skrbnostjo, nežnostjo in ljubeznijo podoji, ga previje, dojenček spi in krog je sklenjen. Toda kaj se zgodi z materjo, če dojenje ne steče? Pritiski so danes, ko raziskave vse bolj potrjujejo, da pomeni dojenje velike koristi na dolgi rok, še večji. Vsi ti pozitivni vplivi dojenja za našega otroka, kot so dolgotrajna zaščita pred različnimi boleznimi, boljši razvoj kognitivnih funkcij, manjša možnost pojava alergij …, večajo željo mater, ki svojemu otroku želijo vse najboljše, da bi ga čim dlje dojile. Potem so tu še koristi za mamo, skratka, stiska je lahko velika.
Preberite tudi prispevek: Kaj potrebuje dojenček za rast
Če ne gre …
Prvo pomoč mamicam pri dojenju nudijo strokovni delavci v porodnišnicah. Pri nas deluje Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD), ki po vsej Sloveniji izobražuje osebje že obstoječih in bodočih novorojencem prijaznih porodnišnic. Po njihovih podatkih je s predanim delom članic in članov NOSD ter samih porodnišnic naša država po deležu otrok, rojenih v novorojencem prijaznih porodnišnicah, zasedla prvo mesto med na novo pridruženimi članicami Evropske unije. V takih porodnišnicah se pri nas rodi 85 % otrok. Smo pa mame v obdobju po porodu še kako občutljiva bitja, osebje v bolnišnici pa je zelo raznoliko, posameznik, četudi dela v porodnišnici, ima lahko slab dan, obdobje … Skratka, včasih mamica ne dobi potrebne pomoči pri praktičnem delu dojenja, čeprav je prej prebrala vso literaturo, se pripravila in bila stoodstotno prepričana, da bo svojega novorojenčka dojila. Takrat lahko sledi prvo razočaranje … Dojenčki se običajno dojijo 8- do 12-krat v 24 urah, lahko tudi pogosteje, vsaj dokler nista laktacija in mlečna zaloga res dobro vzpostavljeni. Mamica lahko misli, da je najslabša, ker ji ne uspe takoj. V porodnišnici morda dajo mamičinemu najdragocenejšemu bitju dodatek, ker ne napreduje dovolj, joka, je razdražen … Mama ponovno razpade kot hiša iz kock. Nikar! Laktacija se vzpostavlja od štiri do šest tednov. Vse bo še dobro. Tako ali drugače.
Preberite tudi prispevek: Ko dojenje ni mogoče
Dodatne možnosti
Če ne gre prvo sekundo, nikakor obupati. Z vašim otrokom ne bo nič narobe, saj ima ljubeče okolje, ki mu želi samo najbolje. Doma nam lahko pomaga patronažna sestra, na voljo pa imamo še nekaj drugih oblik pomoči. Tudi v Sloveniji obstaja organizacija »La Leche League International«, to je LLL Slovenija. Njen namen je spodbujati dojenje, širiti informacije, posredovati podporo in pomoč materam, ki želijo dojiti svoje otroke: »Za uspešno dojenje nista vedno dovolj le želja in odločitev matere, temveč so za to potrebne tudi ustrezne informacije, podpora in pomoč. Informacije o dojenju lahko matere danes dobijo v šolah za starše, številnih specializiranih revijah in časopisih, knjigah, po ustnem izročilu od svojih sorodnic in prijateljic ter na spletnih straneh. V porodnišnici so matere dobro oskrbljene s podporo in pomočjo pri dojenju, toda ko pridejo domov, te podpore nimajo več. Ko se pojavijo težave, mati lahko pokliče svetovalko za dojenje ali pa se obrne na lokalno zdravstveno ustanovo (patronažno službo, posvetovalnico za dojenčke).«
Še kar ni dovolj mleka
Prijazna svetovalka za dojenje med drugim pojasni tudi razloge za nezadostno količino mleka in svetuje, naj se dojenček pri prsih doji dovolj dolgo in bolj pogosto ter naj ne sesa predmetov za tolažbo, kot so dude in stekleničke. Včasih je težava v učinkovitosti, kar pomeni, da mamica dojenčka ne pristavi pravilno k prsim, ali je dojka predaleč ali dojenček sesa le bradavico in nima v ustih večjega dela bradavičnega kolobarja. Včasih so materine dojke zelo nabrekle zaradi preveč mleka in otrok ne more pravilno zagrabiti. Težava so lahko tudi boleče bradavice, kar danes s številnimi prijemi in pripomočki znamo že dobro omiliti in težavo odpraviti. Kot izpostavljajo predstavnice LLL Slovenija, je fiziološka nezmožnost dojenja redkost: »Zelo redke so mamice (1–3 % žensk), ki resnično ne zmorejo proizvesti dovolj mleka za polno dojenje ali zaradi fizioloških razlogov ne morejo dojiti. To se zgodi zaradi operacije dojk, ostankov posteljice v maternici, Sheehanovega sindroma, neprimerne hormonske kontracepcije, nerazvitih mlečnih celic ali žlez, kirurških operacij, kjer so bili mlečni vodi prerezani in drugih zelo redkih primerov.«
Še več pomoči
Pri nas obstaja tudi Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, ki med drugim prav tako deluje na področju svetovanja in nudenja informacij o laktaciji in dojenju vsem bodočim in doječim materam v domačem okolju. Stiki svetovalcev so, tako kot pri LLLI, na voljo na spletu. Vsi skupaj poudarjajo nekaj dejstev. Na začetku ima veliko mamic občutek, da nima dovolj mleka, ker se nekateri dojenčki dojijo kar naprej, neprenehoma. Po dveh dneh po porodu mleko postane redkejše in obilnejše. Ni nujno, da pride do izcejanja mleka, kar pa ne pomeni, da ga ni dovolj. Prav tako je treba vedeti, da velikost dojk nima vpliva na količino mleka, ki se tvori v času proizvodnje mleka. Bojazen, da so dojke premajhne, je odveč. Ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem se bo najverjetneje vzpostavilo nekje od drugega tedna pa do tretjega meseca otrokove starosti, torej takrat bo tvorba mleka in otrokova zahteva po dojenju nekako uravnovešena. Večina dojenčkov se v povprečju doji od 10 do 30 minut, nekateri tudi 45 minut na en podoj. Seveda pa ni nujno, da dojenček sesa ves čas, vmes lahko zaspi, se crklja, zato lahko ves proces traja dalj časa. Dojenje naj bo prilagojeno dojenčku. Vsi pa vemo, da niti dva, četudi sta enojajčna dvojčka, nikakor nista popolnoma enaka. Naši malčki in malčice so zelo različni in različno sesajo, poleg tega je izcejanje mleka pri materah različno. Vsak posameznik oziroma posameznica je svoj individuum, je povsem edinstven, zato poskušajmo najti pravi čas, potek, trajanje, stik … Stik med materjo in dojenčkom.
Nobena skrajnost ni dobra
Seveda je raznovrstnih nasvetov za dojenje povsod dovolj. Teta pove tako, prijateljica drugače, samooklicanih svetovalk za dojenje, ki izstavljajo visoke račune, je nešteto. Kot pri vsaki stvari, tudi tu velja zdrava pamet. Zaupati velja zgolj ustrezno izobraženim strokovnjakom, ki imajo opravljen zahteven izpit (v primeru dojenja je to IBLCE), kar pomeni, da imajo tako teoretično kot praktično znanje. Pri tem članku je pomagala strokovnjakinja z opravljenim izpostavljenim izpitom, prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediatrije, IBCLC. Vsi strokovnjaki bodo svetovali dojenje kot najboljšo različico za otroka, vendar bodo obravnavali vsak primer individualno, se mu posvetili in poskušali najti najboljšo možno rešitev. Včasih ne steče in ne steče, zato po dojenju nekateri svetujejo še črpanje mleka s črpalko, da se dojki popolnoma izpraznita. Nikar naj se mamice ne ustrašijo samo tistih majhnih mililitrov, če so pričakovale več decilitrov mleka. Količina izčrpanega mleka je zelo odvisna od same kakovosti pripomočka, pravilne uporabe, časa od zadnjega podoja, stresa … Je pa ob tem treba vedeti, da strokovnjakinje za dojenje izpostavljajo dve dejstvi. Prvo je, da nobena prsna črpalka ne more tako dobro izprazniti prsi, kot to lahko naredi otrok ob pravilni prestavitvi. Drugo pa, da mamica nikoli ne more načrpati toliko mleka, kolikor ga lahko dobi otrok s sesanjem. Če dojenje kljub vsem ukrepom ne steče v popolnosti, dodajanje adaptiranega mleka ne pomeni, da otrok nikakor ne bo zdrav in so mu starši že v prvi uri, dneh, mesecih življenja usodno škodili. Vsak zdrav, razumen človek dela v dobrobit svojega otroka po svojih najboljših močeh in zmožnostih. Pomembno je, da otroku nudimo varen, prijeten, ljubeč in topel dom ter zanj poskrbimo karseda najbolje.
Preberite tudi prispevek: Ima tudi dojenje svoj rok trajanja?
ABC
A Dojenčki se običajno dojijo 8- do 12-krat v 24 urah.
B Če dojenje ne steče takoj in je mamica v stiski, naj poišče pomoč.
C V Sloveniji obstaja strokovna pomoč za dojenje.
