Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Ko na plano pokuka sonce, dan postane daljši in se na drevesih pokažejo prvi popki, postane jasno, da je pomlad pred vrati. V spomladanskih mesecih tudi ljudje občutno več časa preživimo zunaj, saj nas na plano vabijo prijetne temperature in prebujajoča se narava. A pri tem moramo biti pozorni, saj s cvetočo se naravo prihajajo alergije in ob toplejšem vremenu tudi klopi. Preberite si več o najpogostejših boleznih, značilnih za spomladanske mesece.

Avtorica: Nika Arsovski

Sezona cvetenja se je že začela, kar na lastni koži občutijo številni alergiki. Alergija na cvetni prah se odraža z zamašenim nosom, ki pripomore k razvoju vnetja obnosnih votlin pri alergikih. Slabo prehoden nos je kot nalašč za razmnoževanje bakterij, ki povzročajo številne neprijetne simptome.

Seneni nahod

»V spomladanskem času se z lepim in sončnim vremenom ob preživljanju časa v naravi pri nekaterih otrocih začnejo pojavljati težave, kot so izcedek iz nosu, kihanje, zamašen nos, rdeče in srbeče oči. Te težave imenujemo seneni nahod in so hujše, če je otrok dlje časa v naravi. Zjutraj običajno nimajo težav, zvečer pa se stanje bistveno poslabša. Težave trajajo dlje časa in jih zdravimo z nosnimi kortikosteroidnimi pršili, kapljicami za oči, ki vsebujejo antihistaminik.

Če so težave hujše, otrok prejme tudi antihistaminik v obliki sirupa oz. tabletk. Kadar imajo kljub tem ukrepom še težave več kot dve sezoni, se odločamo tudi za zdravljenje z imunoterapijo,« pojasnjuje Mihaela Nahtigal, dr. med., spec. ped., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, ki ob tem opozarja, da se lahko manjšim otrokom ob cvetenju trav poslabša tudi stanje na koži. Občutijo srbečico v pregibu komolcev in za koleni, ki se kaže v izpuščajih, kar nakazuje na poslabšanje atopijskega dermatitisa.

Seveda pa po besedah sogovornice niso le alergije pokazatelj zamašenega nosu, zato svetuje: »Če se pri manjšem otroku pojavijo rdeče oči, ob tem gnojen izcedek, so povzročitelji teh težav običajno virusne okužbe. Ob tem se lahko pridružijo tudi druge težave, kot so povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu in kašelj. Ti otroci okužbo prenesejo na druge otroke, zato se svetuje domače varstvo, nikakor ne prisotnost v vrtcu.«

Meningokokni meningitis in meningokokcemija

Meningokokni meningitis oz. bakterijska okužba možganskih ovojni je pogostejša v zimskem in spomladanskem času pri otrocih med prvim in četrtim letom starosti. »Med zelo težko potekajoča obolenja otrok spada meningokokni meningitis. Bakterijsko obolenje je resno in zahteva hitro prepoznavo in ustrezno antibiotično zdravljenje. Kljub temu pa smrtnost še vedno ostaja med 8 in 15 %,« opozarja dr. Nahtigal.

Bakterijsko okužbo povzroča meningokok, ki se pri zdravih ljudeh lahko nahaja v nosno-žrelnem prostoru. Oseba navadno ne zboli, lahko pa bakterijo s kapljičnim prenosom ob tesnem stiku, bodisi kihanjem ali kašljem, prenese na otroka. Najnevarnejši so dlje časa trajajoči stiki med okuženo osebo in otrokom; če bolezen izbruhne v domačem gospodinjstvu, se lahko okužimo že z uporabo istega jedilnega pribora. Bakterija vstopi v telo preko nosno-ustne sluznice, prodre v kri in se naseli v možganske ovojnice ter tam povzroči vnetje – meningitis.

Meningokokni meningitis se lahko pri otroku odraža z glavoboli, povišano telesno temperaturo, slabim počutjem, bruhanjem, občutljivostjo na svetlobo, tudi otrdelim vratom in pikčastim izpuščajem. Po pojavu prvih simptomov lahko okuženi otrok celo izgubi zavest ali pade v komo.

Prve znake bolezni je po besedah pediatrinje potrebno čim prej prepoznati in temu primerno ukrepati: »Ob pojavu okužbe in suma na okužbo je nujna takojšnja prijava epidemiološki službi, ki opravi osnovno epidemiološko poizvedovanje, temu sledi zaščita tesnih stikov z antibiotikom.« Pozno ukrepanje lahko vodi v resne zaplete, tudi trajne poškodbe možganov, naglušnost, duševne motnje, tudi smrt. V Sloveniji se je med letoma 2013 in 2017 incidenca okužb gibala med 0,3 do 1,0 primera na 100.000 prebivalcev. Letno na infekcijski kliniki v Ljubljani sprejmejo 10–13 primerov otrok z bakterijsko okužbo možganskih celic. Pred slednjo se je mogoče zaščititi tudi s cepljenjem, kot pojasnjuje sogovornica, so določene osebe z okrnjeno imunostjo za to obolenje še posebej dovzetne, zato vse otroke po preboleli okužbi napotijo na testiranje imunosti.

Meningokok, ki vdre v kri, je tudi krivec za nastanek meningokokcemije, bolezni, ki se nekaj dni po okužbi kaže s simptomi, podobnimi gripi. Ob povišani telesni temperaturi, bolečinah v mišicah in bolečem žrelu se pojavi pikčast izpuščaj, ki kaže na prisotnost meningokoka v krvi. Posledice se lahko kažejo kot motnja zavesti, ob neustreznem ukrepanju pa lahko vodi tudi v smrt.

 

Preberite tudi prispevek: Meningokok: udari redko, a pogosto usodno 

 

Klopni meningoencefalitis

Med tistimi, ki z lepim vremenom in prijetnejšimi temperaturami pridejo na plano, so tudi klopi. Ti so glavni krivec za pojav klopnega meningoencefalitisa in lajmske borelioze. Klopni meningoencefalitis je smrtno nevarna virusna bolezen, ki jo je mogoče preprečiti s cepljenjem. Povzroči vnetje možganov in možganskih ovojnic, zaradi česar so posledice na zdravje trajne, v 1–2 % tudi usodne.

Bolezen poteka v dveh fazah. Teden ali dva po ugrizu klopa se pojavijo simptomi, podobni gripi. Med njimi so bolečine v mišicah, utrujenost, povišana telesna temperatura, glavobol. Po koncu prve faze sledi nekaj tednov zatišja, v drugi fazi pa se simptomi ponovijo v hujši obliki. Pojavijo se močni glavoboli, temperatura naraste, spremljajo jo slabost, bruhanje, motnje zavesti, v nekaterih primerih tudi smrt. Ker bolezen povzroči vnetje možganskih struktur, se trajne posledice lahko odražajo v zmanjšani koncentraciji, paralizi, tudi ohromelosti. V Sloveniji v povprečju letno zboli 250 oseb, cepljenje pa se priporoča vsem, starejšim od enega leta. Cepivo učinkuje tri leta in ga je treba obnavljati.

 

Preberite tudi prispevek: Klopni meningitis

 

Lajmska borelioza

Druga bolezen, ki jo povzročajo okuženi klopi, pa je lajmska borelioza, ki jo povzroča Borrelia burgdorferi sensu lato. Za okužbo so značilne tri faze. V prvi, ki se pojavi nekaj dni po okužbi, na mestu ugriza nastane okrogel rdečkast izpuščaj. Eritem se še naprej širi in lahko doseže v premeru več kot 5 cm, spremljajo pa ga lahko utrujenost, glavobol, povišana temperatura in bolečine v mišicah. Bistveno je, da prepoznamo znake in poiščemo zdravniško pomoč, sicer lahko bolezen napreduje v nadaljnje faze: v nekaj tednih se lahko pojavijo vnetje sklepov, srčne mišice ali možganskih ovojnic. V tretji fazi so ogroženi tudi ostali telesni organi. Zdravljenje poteka z antibiotiki, v nekaterih primerih posamični simptomi ostanejo, kar imenujemo postlajmski sindrom.

Slovenija se uvršča med države z največjim tveganjem za okužbo, saj letno za boreliozo zboli nekaj tisoč ljudi. Tako v primeru borelioze kot klopnega meningoencefalitisa je zato pomembna preventiva. V naravo se odpravimo primerno zaščiteni z repelenti in oblačili, ki pokrivajo vse dele telesa. Po vrnitvi domov dobro preglejmo telo in poiščimo morebitne klope, pozorni bodimo zlasti na predelih za ušesi in lasišču.

 

Preberite tudi prispevek: Kako odstraniti klopa?

 

Peta in šesta otroška bolezen

V spomladanskih mesecih strokovnjaki opažajo tudi pogostejši pojav izpuščajnih bolezni, kot sta peta in šesta otroška bolezen. Prva je značilna predvsem za šolarje, druga pogosteje prizadene dojenčke. Peta otroška bolezen se prenaša kapljično in poteka v dveh fazah. V prvi je opazno nekajdnevno poslabšano počutje s povišano temperaturo in zariplim obrazom, v drugi pa se pojavi izpuščaj. Ta se z vratu širi na predele ramen in trupa, nato v pregibe okončin. V nekaj dneh izgine, opazimo pa lahko bolečine v sklepih. Bolezen mine sama od sebe, potreben je počitek.

Za šesto otroško bolezen najpogosteje zbolevajo dojenčki, pogosteje dečki. Prenos okužbe poteka s slino. Prvi simptomi se kažejo s povišano telesno temperaturo, ki jo lahko spremljajo vročinski krči, driska, kašelj, razdražljivost, otekle veke … Ko temperatura pade, se na vratu in trupu pojavi izpuščaj. Izpuščaj se pojavi tudi na mehkem nebu in jeziku, spremljajo ga povečane vratne bezgavke. V času okužbe s sredstvi za zniževanje telesne temperature in tekočino blažimo vročino, potreben je počitek.

Glistavost

»Glistavost je bila včasih zelo pogosta, vendar tega tudi danes ne smemo zanemariti ob iskanju vzrokov za bolečine v trebuhu, srbenju ritke, slabega apetita. Otroci se okužijo z zaužitjem jajčec zajedavcev, ki so prisotni v okuženi hrani, vodi, na predmetih. Ob okužbi otroka s podančicami srbi ritka. Otrok si ritko praska in s tem se lepljiva jajčeca prilepijo na prste, pod nohte. Od tam lahko hitro pridejo ponovno do ust ali jih prenesejo na predmete, tudi v hrano.

Z lahkoto se prenaša med člani družine, zato zdravimo običajno vse družinske člane in hišne ljubljenčke. Terapijo moramo glede na razvojni cikel podančic po dveh tednih ponoviti,« pojasnjuje dr. Nahtigal in ob tem poudari, da pojavnost prijavljenih primerov okužb s podančicami po podatkih NIJZ v zadnjih desetih letih narašča. Leta 2014 je bilo tako prijavljenih 2154 primerov, štiri leta zatem 5509 primerov. Kot ugotavljajo pristojni, je prijava parazitarnih obolenj še vedno nedosledna, zato objektivna ocena epidemioloških razmer ni možna.

V primeru okužbe, pa tudi preventivno, se priporočajo posamični higienski ukrepi, kot so temeljito umivanje rok s toplo vodo in milom pred jedjo in po uporabi stranišča, striženje nohtov, pranje posteljnine in spodnjega perila pri višjih temperaturah. Pred uživanjem je priporočljivo temeljito oprati sadje in zelenjavo. »Ob podančicah pa je pri nas pogosto prisotna tudi okužba z navadno glisto, ki se med ljudmi neposredno ne prenaša. Običajno okužbo povzroči pitje okužene vode ali uživanje neoprane okužene zelenjave. Večjo pojavnost glist tako povezujemo s slabšim ekonomskim položajem, revščino, slabimi higienskimi navadami,« zaključuje pediatrinja iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

 

Preberite tudi prispevek: Podančice, težava otrok

 

ABC

A Pri meningokoknem meningitisu je pomembno, da ga čim prej prepoznamo in poiščemo ustrezno zdravniško pomoč.

B Peta otroška bolezen je značilna predvsem za šolarje, šesta pa pogosteje prizadene dojenčke.

C Pojavnost prijavljenih primerov okužb s podančicami po podatkih NIJZ v zadnjih desetih letih narašča.

Ne spreglejte

Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več