Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Gliste nam večinoma niso najljubše živali, ob misli, da bi jih imeli v telesu, pa nas kar strese. Pa vendarle se to tudi v sodobnem času še dogaja. Ni samo težava tretjega sveta, ampak se lahko pojavi v sosednji šoli. Na kakšen način? Kako jo preprečiti oziroma pozdraviti, če se vendarle pojavi? Odgovore nam je pomagala oblikovati prim. doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., spec. klin. mikrobiol., spec. javnega zdravja, NLZOH in NIJZ.

 

Kaj so pravzaprav podančice?

Podančice so gliste, razširjene po vsem svetu in povzročajo enterobiozo. Okužba s podančico je najpogostejša v geografskih področjih z zmerno toplim podnebjem, kjer se nahajamo tudi Slovenci. Človek je edini gostitelj, kar pomeni, da podančica brez človeka prej ali slej propade. Pogoste so samookužbe. Z rokami jajčeca prenesemo na različne predmete, s katerimi se lahko okužijo tudi drugi. Jajčeca preživijo v vlažnem in toplem okolju. Iz zaužitih jajčec se v dvanajstniku izležejo ličinke, ki se na poti skozi prebavila dvakrat levijo, nato pa odrastejo v odrasle gliste. Odrasle gliste živijo v spodnjem delu tankega ter debelem črevesu. Samica je dolga 8 do 13 milimetrov, samci so za nekaj milimetrov krajši. Oplojena samica potuje ponoči iz črevesa do zadnjika in izleže v kožne gube okrog zadnjika približno 15.000 jajčec. Jajčeca imajo nežno ovojnico in so občutljiva za zunanje vplive, posebej sončne žarke. Lepljiva ovojnica jajčecem pomaga, da ostanejo na koži okrog zadnjika. Lepljiva snov kožo draži, jajčecem pa omogoča, da se ob praskanju nalepijo na prste in se prenašajo na novega gostitelja.

Kako pa se človek dejansko okuži? Kdo je prenašalec?

Človek se okuži, ko zaužije jajčeca podančice. Oseba s podančico si ob praskanju zadnjika jajčeca zanese pod nohte, na roke, v spodnje perilo, na posteljnino … Od tod jih prenaša v hrano, na druge predmete, pohištvo. Jajčeca so tudi v hišnem prahu, prenašajo jih hišni ljubljenčki na dlaki, vendar se ne okužijo.

Zunaj gostitelja ostanejo jajčeca kužna do treh tednov. Ustreza jim zlasti vlažno okolje. Jajčeca uniči visoka temperatura nad 55 °C.

Kakšni so prvi znaki okužbe? Kako posameznik najlažje opazi, da ima v sebi podančice?

Prvi znaki okužbe s podančico je srbenje okoli zadnjične odprtine. Če otrok potoži, da ga srbi ritka, moramo postati pozorni in pomisliti na podančico.

Kaj se zgodi, če ne opazi prav hitro. Kakšne so posledice za telo?

Če je glist malo, okužba ne povzroča kliničnih znakov. V primeru, da pa jih je veliko oziroma če smo okužbo spregledali, nas bo nanjo opozorilo hudo srbenje okoli zadnjika, ki je najmočnejše ponoči. Ob tem lahko tudi bolečine v trebuhu, neredna prebava, nespečnost, slabost in hujšanje. Pri ženskah gliste lahko iz okolice zadnjika potujejo preko zunanjega spolovila v nožnico, maternico in preko jajcevodov v trebušno votlino, kar lahko povzroči vnetje nožnice. V literaturi so opisani tudi primeri okužb sečil s podančico. Dostikrat zaradi srbenja in posledičnega praskanja pride do bakterijske okužbe. Okužbe se pogosto ponavljajo. Tveganje je večje pri manjših otrocih, predvsem pri tistih, ki sesajo prst ali si grizejo nohte.

Kako lahko ravnamo preventivno, da do te nadloge sploh ne pride?

Širjenje okužbe lahko preprečimo z dobro osebno higieno ter z vsakodnevnim čiščenjem in razkuževanjem stranišč in drugih predmetov v kopalnici. Vsi v družini morajo poznati pravila, kdaj si roke umivamo, in to upoštevati. Otroke je treba naučiti pravilnega umivanja rok s toplo vodo in milom oziroma jih naučiti, da upoštevajo čas, potreben za umivanje rok. Denimo, da zapojejo pesmico Ringa, ringa, raja, kar traja minuto do minuto in pol. Kot starši moramo poskrbeti, da otrokom redno strižemo nohtke. V primeru, da se pojavijo podančice pri našem otroku, je priporočljivo, da otrokovo ritko zjutraj oprhamo, da dnevno menjamo spodnje perilo, da posteljnino pogosto peremo. Ravno tako moramo poskrbeti za redno menjavanje brisač v kopalnici. Otroka opozarjamo, da se ne praska.

Če do okužbe s podančico pride pri vrtčevskem otroku, naj starši o tem obvestijo vzgojiteljico, ta pa naj bi o pojavu podančic obvestila ostale starše, da potem postanejo pozorni pri svojih otrocih. Vzgojiteljice naj otroke naučijo in opozarjajo glede umivanja rok pred jedjo, po jedi, po uporabi stranišča. V vrtcu naj bi v primeru pojava okužbe s podančicami odstranili vse plišaste igrače in poskrbeli za poostreno čiščenje in razkuževanje igrač ter okolice.

Če preventiva ni bila dosledno izvajana in se posameznik vendarle okuži, kako in koliko časa poteka zdravljenje?

Okužbo zdravimo s protimikrobnimi zdravili, ki delujejo na podančice. V Sloveniji imamo za zdravljenje mebendazol. Zdravilo predpiše zdravnik na »zeleni« recept«, ker sicer ni prosto dostopno v prodaji. Otroci, starejši od enega leta, in odrasli vzamejo eno tableto. Zdravimo le dokazane okužbe in zdravimo celo družino. Po 14 dneh ponovimo zdravljenje v enakem odmerku in trajanju kot prvič, da zmanjšamo možnost ponovitve okužbe. Kljub zdravljenju se s podančico lahko ponovno okužimo. Vir okužbe so pogosto družinski člani, ki imajo podančico, pa so brez težav. Zdravilo mebendazol ni primerno za zdravljenje nosečnic in otrok, mlajših od enega leta.

Za konec vas prosim za nekaj statistike. Je pri nas to pogost pojav? Kako je s pojavnostjo glede na starost in spol?

S podančico je občasno okuženih vsaj 30 odstotkov otrok po vsem svetu. Enterobioza je najpogostejša bolezen s paraziti pri predšolskih in šolskih otrocih v razvitih državah. Človek je edini znani gostitelj. Okužimo se z zaužitjem jajčec. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje zbiramo podatke o enterobiozi v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih. V zadnjih desetih letih opažamo porast prijav enterobioze v vseh starostnih skupinah. Največji porast prijav je v Osrednjeslovenski regiji. Večji porast prijav je pri ženskah. V letu 2017 izvajamo projekt ugotavljanja podančice pri otrocih na Gorenjskem. Trenutni podatki kažejo, da je v primeru suma na podančico le 20 odstotkov otrok pozitivnih. Pridobljeni rezultati projekta bodo pomembni, ker bomo na ta način dobili izboljšano oceno razširjenosti enterobioze pri otrocih do 15. leta. Na osnovi ocen pa bomo podali nova priporočila obravnave bolnika s sumom na enterobiozo do 15. let in priporočila za splošno javnost.

Ne spreglejte

Zlomljeno zapestje - kaj pa zdaj? Morda ste že sami kdaj občutili bolečino po zlomu ali pa ste bili temu
Preberi več
Rak jajčnikov je po pogostosti v Sloveniji sedmi najpogostejši rak med ženskami. Bolezen se v zgodnjem stadiju le redko izrazi
Preberi več
Revmatoidni artritis je kronična in vnetna revmatična bolezen. Običajno traja vse življenje, poglavitni simptom pa je vnetje sklepov. Bolezen je
Preberi več
Stenska klimatska naprava MSZ-AY je najnovejši model v seriji stenskih klimatskih naprav MITSUBISHI ELECTRIC, ki so primerne tudi za ogrevanje
Preberi več
V današnjem hitrem tempu življenja se pogosto soočamo s prehranskimi izzivi, ki lahko privedejo do različnih prebavnih težav. Sodobna prehrana
Preberi več
V današnjem hitrem in stresnem svetu se mnogi med nami soočajo z anksioznostjo, depresijo in kroničnim stresom. Te čustvene stiske
Preberi več
Pityriasis versicolor ali kožna plesen je pogosta kožna glivična okužba.2 Pojavlja se pri ljudeh po vsem svetu, vendar je pogostejša
Preberi več
Multipla skleroza je kronična bolezen, ki prizadene osrednje živčevje. Zaradi poškodb zaščitne ovojnice živčnih celic pride do okrnjenega oz. prekinjenega
Preberi več