Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

V poletnih vročih dneh je običajno manj virusnih obolenj. Katere bolezni pa kljub temu prevladujejo poleti in kako ob njih ukrepati? Kdaj k zdravniku? Kako negovati nežno otroško kožo in še marsikaj drugega, si preberite v nadaljevanju. Pogovarjali smo se z Vero Šarf Džindžinovič, dr. med., specialistko pediatrije.

Avtor: Klavdija Škrbo Karabegović

 

Zaščita pred UV-žarki

Še posebno, ko govorimo o nežni otroški koži, ni odveč ponovno opozoriti na primerno zaščito pred soncem. Vera Šarf Džindžinovič pravi, da je najboljša zaščita pred škodljivim učinkom ultravijoličnih žarkov A in B preventiva, saj zaradi znanih dejstev o zmanjšani plasti ozona v današnjem času prihaja do opeklin hitreje kot pred leti. »Zato dojenčkom do osmega meseca starosti ne priporočamo uporabe kemičnih preventivnih krem za kožo, ampak predvsem izogibanje soncu, še zlasti med 11. in 16. uro,« poudari sogovornica.

Ko že pričnemo z uporabo zaščitnih sredstev, izbirajmo med takšnimi kremami, ki delujejo na fizikalen način, torej da ustvarjajo fizikalno bariero, ali med kombiniranimi kremami s fizikalno-kemičnim načinom zaščite. Prve, torej kreme z mineralnimi zaščitnimi faktorji, ne vsebujejo nobenega kemičnega faktorja, ki bi lahko povzročal alergijo. »Zaščitna sredstva naj bodo visokih faktorjev, od plus 50 naprej in jih je treba vedno nanašati na kožo pol ure pred predvideno izpostavljenostjo soncu. V naših lekarnah je na izbiro veliko odličnih zaščitnih krem in mlekov. Dobijo se tudi kreme za zaščito posebno občutljive kože, ki je nagnjena k alergijam. Naj omenim le nekatere npr. Avene z mineralnimi zaščitnimi faktorji, Eucerin kreme, Mustela proizvode itd.,« pove Vera Šarf Džindžinovič.

Poleg izogibanja soncu in izbora primernih zaščitnih sredstev moramo otroka tudi primerno obleči, in sicer v tanka dolga bombažna oblačila. Otroci naj imajo na glavi pokrivala in po potrebi tudi primerna očala. Poskrbimo za zadostno pitje nesladkanih tekočin: vode, čajev in naravnih sokov.

Tovrstna zaščita je po besedah Vere Šarf Džindžinovič pomembna, saj se karcinogeni učinki lahko pojavijo desetletja kasneje. Poleg izogibanja takojšnjim posledicam, torej opeklinam, je primerna preventiva pomembna, da ne bi kasneje v življenju dobili katerega od rakavih tumorjev kože, med katerimi je najbolj poznan melanom. Znano je namreč, da se negativni učinki sevanja akumulirajo.

 

Kako pa ravnati, če do opeklin vseeno pride?

Specialistka pediatrije Šarf Džindžinovičeva odgovarja: »Mesta, na katerih je prišlo do opeklin, moramo hladiti s hladno čisto vodo ali sterilnimi obkladki za prvo pomoč pri opeklinskih ranah, ki jih dobimo v lekarnah. Hlajenje naj pri otrocih ne traja predolgo. Svetujemo večkrat po deset minut, v drugem ali tretjem dnevu površinske opekline lahko uporabimo tudi mazilo Bepanthen plus.«

 

Prave sončarice pri nas niso tako pogoste, lahko pa pride do glavobolov zaradi direktnega vpliva sonca na glavo. »Še zlasti je treba biti pozoren pri otrocih, ki so utrpeli udarce v glavo, v preteklosti  preboleli meningitis ali bili v nezavesti. Pri slednjih je treba še bolj paziti, da se izogibajo soncu in da redno nosijo pokrivala. V primeru, da do glavobola pride, moramo otroka umakniti v senco, da počiva. Če glavobol ne popusti, mu damo paracetamol,« pove sogovornica.

 

Znakov dehidracije izključno zaradi velike vročine pri nas običajno ni, lahko pa pride do znakov dehidracije ob infekciji. »Ob infekciji, ko otrok odklanja pijačo in še zlasti, če postane miren, je treba takoj k zdravniku, da dobi ustrezno terapijo,« poudari Vera Šarf Džindžinovič.

 

Najpogostejše bolezni v poletnih dneh

V poletnih mesecih pri otrocih beležijo porast alergičnih vnetij nosu in oči, predvsem gre za alergijo na ambrozijo, na določene sredozemske rastline in kostanj. V poletnih mesecih je tudi veliko več pikov in ugrizov različnih žuželk, ki prav tako lahko pripeljejo do alergijske reakcije. »Otroci naj se izogibajo znanim sprožilcem alergijskih reakcij, prav tako naj zmanjšajo možnost pika žuželke: denimo naj ne hodijo bosi po travi; nevarne so pijače v pločevinkah, v katere zelo rade zlezejo ose; naj ne pobirajo čezmerno zrelega sadja na tleh; naj ne delajo sunkovitih gibov, če se jim približuje osa ali čebela itd. Če pa so otroci alergični in pride do alergične reakcije, naj imajo starši doma zdravilo Claritine ali Flonidan ter naj takoj po prvih močnejših znakih alergije že sami uvedejo zdravilo po shemi, s čimer velikokrat zatrejo napredek alergije. Če jim to ne uspe, morajo takoj obiskati zdravnika,« svetuje specialistka pediatrije.

Po pikih žuželk pa sicer obolela mesta vztrajno hladimo z mrzlimi obkladki, z mrzlo vodo ali z mrzlim čajem kamilice. Obolela mesta lahko hladimo tudi z mešanico alkohola in vode.

 

Poleti pogosto prihaja do okužb kože s stafilokoki in streptoki. »Te bakterije se nahajajo predvsem v zemlji in mivki. V poletnih mesecih imamo veliko tovrstnih okužb. Temu obolenju rečemo impetigo in se običajno najprej pojavi na obrazu v obliki mehurčkov, ki so napolnjeni z bistro vsebino. Nato se mehurček poveča, na tem mestu nastane razjeda, kasneje pa krasta. Slednja in izločki vsebujejo milijone bakterij. Otrok se praska in posledično pride do hitre širitve na okolne dele kože, okužba pa se tudi zelo hitro širi med otroci. Zato naj starši čim prej pripeljejo otroka k zdravniku, saj mu le-ta predpiše antibiotično mazilo,« pove Šarf Džindžinovičeva.

 

V poletnih mesecih beležijo manj viroz pri otrocih, prav tako ni več vnetij ušes kot čez leto, zato pa v poletnih dneh beležijo več gnojnih angin pri otrocih. Pri slednji so znaki običajno visoka temperatura, boleče požiranje, velikokrat tudi glavobol, bolečine v kosteh in splošna oslabelost. Redko, vendar lahko pride tudi do angine brez temperature, samo z motnjami požiranja, zadahom iz ust in z zvečanimi bezgavkami na vratu. Angino zdravimo z antibiotikom.

 

Po besedah Vere Šarf Džindžinovič ni bistveno več trebušnih obolenj kot čez celo leto, prave zastrupitve s hrano pa so zelo redke, ponavadi gre za infekcijo z virusom. »Večja pa je možnost okužbe s salmonelo in šigelo, vendar v tem primeru ne govorimo o zastrupitvi. Več je torej bakterijskih drisk, ne pa običajnih, virusnih. Pri zdravljenju bakterijskih drisk se običajno ne priporoča antibiotik, ker se izločanje bakterij podaljša. Terapija je simptomatska, to pomeni, uživanje tekočin in probiotikov ter počitek,« razloži Vera Šarf Džindžinovič.

 

Poleti pa je seveda pri mladih nadobudnežih tudi veliko več padcev, odrgnin in zlomov. Specialistka pediatrije pri tem svetuje, naj starši manjše rane splaknejo s tekočo vodo in jih pokrijejo s sterilno gazo ter naprej pazijo na čistočo. Mazanje tovrstnih ran ni potrebno.

 

Splošna navodila, kdaj k zdravniku

Velikokrat starši ne vedo, kdaj naj se z otrokom odpravijo k zdravniku. »Mi svetujemo staršem, da je treba k zdravniku, če ima otrok dva do tri dni visoko temperaturo, ki je ni mogoče znižati. Prav tako če srednja oziroma nekoliko povišana temperatura traja več kot pet dni, zato je zelo pomembno, da otroku merimo temperaturo. K zdravniku je tudi treba, če je otrok zelo miren, apatičen, pa tudi če nima vročine. Če nastopijo hudi znaki bruhanja brez ali z drisko, težave z dihanjem ali bitjem srca ter če ima otrok izjemne bolečine, ki se ne odzovejo na paracetamol. Zdravniki se bolj bojimo, če je otrok apatičen, pa tudi če nima vročine, kot pa če ima 39 ali celo 40˚C, pa je živahen. To ni nevarno, vročina je namreč obramba. Bolj nevarni znaki od vročine so, če otrok težje diha, stalno bruha ali obilno in prepogosto odvaja ali denimo če dan ali dva ne pije zadosti tekočin,« pojasni Vera Šarf Džindžinovič.

 

Če otroku teče iz nosu in oči, če kašlja in če ga malo boli v grlu, govorimo o prehladu. »Otrok lahko kašlja več tednov, a zaradi tega ni nujen obisk pri zdravniku, razen če ima ob kašlju še druge znake, npr. večdnevno temperaturo, slabo počutje, bruha, težje diha ali ima druge težave. Ob znakih viroze namreč zdravnik ne more bistveno pomagati, lahko pa potolaži in pomiri starše. Naj povem, da je do drugega leta otrokove starosti od vseh obolenj kar 80 odstotkov viroz,« doda še Šarf Džindžinovičeva.

 

Domača lekarna

Vera Šarf Džindžinovič svetuje, da doma ne delamo prevelike in preveč raznolike zaloge zdravil, predvsem pa v domači lekarni ne hranimo antibiotikov. »Doma je vedno treba imeti paracetamol. Sirupi, ki vsebujejo kot osnovno substanco paracetamol, so calpol, panadol, lekadol, daleron. Za otroke, ki težko popijejo sirupe, so v lekarnah na razpolago tudi daleron C granule. Paracetamol uporabimo za znižanje temperature, lahko pa tudi samo ob bolečini, tudi če ob njej ni prisotna vročina. Prav tako se paracetamol lahko kombinira z antibiotiki in ostalimi zdravili. V domači lekarni je dobro imeti tudi probiotike, ki jih uporabimo ob driskah. Nepogrešljiva je fiziološka raztopina, sterilne gaze in obliži, lahko tudi bepanthen plus za opekline in claritin za tiste otroke, ki so alergični,« zaključi specialistka pediatrije Vera Šarf Džindžinovič.

 

Citati

»Zdravniki se bolj bojimo, če je otrok apatičen, pa tudi če nima vročine, kot pa če ima 39 ali celo 40˚C, pa je živahen.«

 

 

Junij, 2010

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več