Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

V hladnejših dneh med nami zopet kroži kopica respiratornih virusov, ki povzročajo zoprne prehlade. Imunski sistem odraslih je nanje že navajen, malčki pa prihajajo prvič v stik s temi virusi, zato tudi hitreje in težje zbolevajo.

Kako jih pred okužbami obvarovati, kako jih zdraviti, kdaj k zdravniku in nenazadnje še o vrtcih je spregovoril Uroš Krivec, dr. med., pediater pulmolog iz ljubljanske Pediatrične klinike, ki nam je pomagal razbiti tudi nekaj mitov, ki krožijo med ljudmi.

Avtor: Alja Gogala

 

 

Otroci so med najbolj ogroženimi skupinami, ki v hladnejšem obdobju leta najpogosteje zbolevajo. Kateri virusi najpogosteje prizadenejo dihala najmlajših?

Okužbe dihal pri otrocih najpogosteje povzročajo respiratorni virusi, ki jih veliko poznamo. Med pomembnejše viruse, ki lahko povzročijo epidemije in se pojavljajo vsako leto, štejemo tudi respiratorni sincicijski virus (RSV), rinovirus, humani pnevmovirus itd.

 

Kaj pa gripa?

Gripo povzroča virus gripe, bolezen pa pri otrocih običajno poteka z utrujenostjo, s slabim počutjem, prebavnimi motnjami, povišano telesno temperaturo itd. Gripa pri otrocih redko poteka s težko obliko prizadetosti dihal, razen pri otrocih s kroničnimi boleznimi, ki so dejansko ogroženi.

 

Kako mali otroci najpogosteje zbolevajo?

Najpogosteje zbolevajo za prehladom, okužba pa se z zgornjih lahko razširi tudi na spodnja dihala in pri malčkih povzroči akutni bronhiolitis (vnetje malih dihalnih poti). Le redko se pri malčkih pojavljajo bakterijske okužbe spodnjih dihal, ki so bistveno manj pogoste kot vsakoletne masovne virusne okužbe dihal.

 

Majhni otroci v hladnejšem času zelo pogosto zbolevajo. Ali je razlog neutrjen imunski sistem ali kaj drugega?

Proti večini respiratornih virusov ljudje po stiku z njimi ne razvijemo trajne imunosti, kar pomeni, da bomo ob naslednjih okužbah ponovno zboleli, vendar običajno z blažjimi bolezenskimi znaki. Majhni otroci pa se z virusi, ki povzročajo okužbe dihal, srečujejo prvič. Zaradi tega se pri njih razvije težja okužba, ki poleg zgornjih prizadene tudi spodnja dihala. Lahko pride do bronhiolitisa in težjih zapletov. Takšen potek bolezni je v zgodnjem otroštvu pogost.

 

Prav zaradi omenjenih vzrokov, predvsem v prvih mesecih oziroma letu življenja, otroci bistveno pogosteje prebolevajo okužbe dihal kakor kasneje. Težkemu poteku bolezni so najbolj izpostavljeni otroci v prvih mesecih življenja ter v prvem in drugem letu, ko začnejo obiskovati vrtec. Ti otroci so potem tudi najpogostejši vir okužb za svoje mlajše sorojence in tudi za starejše ljudi.

 

Proti okužbam se lahko borimo s preventivnim obnašanjem. Kaj priporočate staršem, kako naj preprečijo okužbe dihal pri svojih otrocih?

Vsako leto na začetku sezone povečanega pojavljanja okužb dihal zdravniki opozarjamo na pomembnost preventivnega obnašanja. Ljudem svetujemo, naj:

– veliko pozornost namenjajo higieni rok in higieni kašlja (navodila najdete na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja RS);

– se v družbi majhnih otrok izogibajo tistih mest, kjer je možnost okužb velika in kjer se zadržuje večje število ljudi v zaprtem prostoru. Majhnih otrok (do dopolnjenega prvega leta) naj v tem obdobju nikakor ne vozijo s seboj v nakupovalna središča in na množične prireditve.

– če imajo doma novorojenčka oziroma otroka v prvih 6 mesecih življenja, naj v času povečanega pojavljanja okužb (od novembra do marca) varujejo starejšega sorojenca doma in ne v vrtcu;

– otroke po dopolnjenem 6. mesecu starosti lahko cepijo proti gripi, še posebej tiste, ki so nagnjeni k težkemu poteku bolezni, torej otroke s kroničnimi boleznimi.

 

Starši z novorojenčkom naj njegovega starejšega sorojenca med novembrom in marcem varujejo doma. Ljudje se ne zavedajo, da bodo novorojenčka bistveno bolj obremenili, kot bi bilo potrebno, če otrokov sorojenec takrat hodi v vrtec.

 

Večkrat sem zasledila mnenje, da je dobro, če je otrok ‘prekužen’, torej da čim večkrat zboli in pride v stik z različnimi boleznimi. Ta teorija bi torej lahko veljala tudi v primeru vrtca. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Vrtec je socialna prisila sodobne družbe. Logično bi bilo za otroka do 2. ali 3. leta tako s psihološkega kot tudi telesnega stališča bolje, da bi bil z mamo oziroma v družini, vendar naš način življenja žal tega ne omogoča.

Kako naj ravnajo starši v primeru, če je njihov malček prehlajen?

Če je otrok le prehlajen, naj starši posvetijo veliko pozornosti higieni kašlja. Vsi v družini naj pravilno zaščitijo svoj kašelj in si dosledno umivajo roke, preko katerih se virusi pogosto prenašajo. Razkuževanja z razkužili na domu ne svetujemo. Hkrati naj poskrbijo, da ima otrok čist in dobro prehoden nos, saj dojenček zaradi zamašenega nosu ne more jesti oz. se dojiti. Poskrbijo naj tudi za dobro prehodnost otrokovih zgornjih dihal, in sicer s čiščenjem, z izpihovanjem, s fiziološko tekočino itd., ter za primeren vnos tekočin, saj otroci z vročino slabše pijejo in se več potijo.

 

Kdaj naj otroka peljejo k zdravniku?

Če je otrok izraziteje bolan, ima visoko telesno temperaturo in kaže znake povečanega dihalnega dela, torej diha z naporom, naj se preko telefona pri medicinski sestri pozanimajo, ali potrebujejo obisk pri zdravniku v ambulanti.

Ni namreč vedno pametno, da otroka brez predhodne najave peljejo k zdravniku, saj so v čakalnici tudi drugi bolni otroci, ki lahko otroka okužijo, in obratno.

 

Kako pa je s cepivi?

Cepivo je na voljo proti virusu gripe, vendar kljub velikim naporom znanosti še niso iznašli učinkovitega cepiva proti drugim respiratornim virusom. V šestdestih letih prejšnjega stoletja so sicer razvili cepivo proti RSV, ki pa se je žal izkazalo za neučinkovito. Proti RSV obstaja zaščita z biološkim zdravilom – palivizumabom. To so v laboratoriju proizvedena protitelesa, ki so usmerjena proti virusu. Zdravilo prejme najbolj ogrožena skupina otrok, med katerimi so izjemno nedonošeni otroci ter tisti s težkimi oblikami bolezni srca in dihal. Ti otroci dobivajo zaščito v prvem letu svojega življenja enkrat mesečno med novembrom in marcem. Takšno zdravljenje je zelo drago in zmanjša verjetnost, da bi ogrožen otrok potreboval bolnišnično zdravljenje zaradi okužbe z RSV, z 10 na 5 %. Navedeno zdravilo pri nas od leta 2005 najbolj ogroženim otrokom zagotavlja zdravstveni sistem.

Ne govorimo torej o cepivu, pri katerem v telo vnesemo delce virusa ali bakterije, telo pa nato samo naredi proti njim usmerjena protitelesa, temveč o zaščiti z laboratorijsko izdelanimi protitelesi. Ta so v telesu obstojna približno mesec dni, nato jih telo razgradi. Zato jih mora otrok enkrat mesečno prejeti z injekcijo v stegensko mišico.

 

Za posledicami respiratornih virusov večinoma zbolevamo v hladnejšem času. Zakaj? Kje se skrivajo ti virusi v toplejšem obdobju?

Večina virusov, ki povzročajo okužbe dihal, je tipičnih le za človeka, kar pomeni, da je le človek rezervoar teh virusov. So sicer stalno prisotni med ljudmi, a njihova pogostnost se preko poletja zmanjša, čeprav nihče ne ve natančno, zakaj je temu tako. Pozimi pa se ti virusi v skupini, ki je zanje najbolj dovzetna – med majhnimi otroki – najbolj razmnožijo, saj so malčki pogosto v skupinah, prvič se srečajo s temi virusi itd. Iz te skupine se bolezen širi naprej med odrasle in nato na starejše. Respiratorni virusi, posebno virus gripe in RSV, pa so pomembni povzročitelji okužb in težke bolezni tudi med starostniki.

 

December 2013

Ne spreglejte

ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več
Srčno popuščanje je kronična, praviloma napredujoča bolezen srčne mišice. Gre za okvaro mišičnih celic srca, zaradi katere pride do pešanja.
Preberi več
Za normalno, zdravo vaginalno mikrofloro žensk je značilna zapletena ekologija mikroorganizmov, kjer prevladujejo probiotiki, vrste bakterij iz rodu Lactobacillus. V
Preberi več
V Sloveniji vsako leto odkrijejo 1400 novih primerov raka dojk, od tega je 6 do 8 % primarno razsejanega raka. Ta
Preberi več
Dojenje je za dojenčka najboljša izbira Dojenje je za dojenčka najboljša izbira. Za dojenčka materino mleko predstavlja optimalno prehrano, ki
Preberi več
Brez čakanja, s popolno organizacijsko podporo ter v mreži zanesljivih in strokovnih izvajalcev Oguljena fraza, star pregovor, ki smo ga
Preberi več