Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Rojstvo otroka, poroka, nova služba – sliši se lepo. Vsi verjamemo, da so to najlepši dogodki v našem življenju, ki nas najbolj osrečijo. Hkrati pa so tudi najbolj stresni dogodki v našem življenju, saj s seboj prinašajo kopico sprememb in izzivov. Poporodne težave pozna vsaka mamica. Ene so imele telesne težave, druge so se soočale z duševno bolečino, tretje s kombinacijo obojega. Mnoge je skrbelo, ali bodo mogle dojiti. V veliko pomoč mladim mamicam je spodbudno družinsko okolje ter potrpežljivo in izkušeno zdravstveno osebje. Kadar to ni dovolj, je dobrodošla tudi strokovna psihološka podpora.

  • Uhajanje urina je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo mlade mamice.
  • Okoli petina nosečnic v Sloveniji se sooča z obporodno depresijo in anksioznostjo.

Avtorica: Vesna Mlakar

»Rojstvo sina je bil najlepši dogodek v mojem življenju. Vendar sem se takoj po porodu, ki že sam po sebi ni bil lahek, začela soočati s kopico težav. Opazila sem nekaj kožnih sprememb; pojavile so se mi drobne rdeče krvne žile in bradavice na vratu. Skrbelo me je, ali bom znala in zmogla dojiti. Bila sem utrujena, slabo sem spala. Imela sem hude bolečine v sklepih, otekli so mi členki na prstih rok. Včasih niti skodelice za kavo nisem mogla dvigniti, kaj šele nesti vrečko iz trgovine,« opisuje svoje poporodne težave mamica s Štajerske. Patronažna sestra Marjetka Leva potrdi, da materinstvo v življenje ženske ne prinese le pozitivnih sprememb, ampak lahko življenje marsikatere matere obrne na glavo. »Otročnica se lahko zaradi vloge mame za daljši ali krajši čas znajde v stiski. Največkrat nam povedo, da so utrujene, jokave zlasti prve dni po porodu, da imajo občutek, da niso tako srečne, kot bi morale biti, da niso tako povezane z otrokom, kot so si predstavljale. Nemalokrat navajajo tudi tesnobo, krivdo, lahko se razvije tudi depresija. Izrednega pomena je pomoč partnerja in bližnjih svojcev, kadar se katera od zgoraj navedenih težav pokaže, kajti otročnica potrebuje tako telesno kot čustveno oporo. Tako lažje obvladuje in sprejema materinstvo. Ko se vsi trije navadijo na nov ritem, pa življenje lepo steče v stare tirnice,« razloži izkušena patronažna sestra Marjetka Leva.

»Uhajal mi je urin, otekali so mi členki«

»Nekaj mesecev po porodu nisem mogla teči, saj mi je uhajal urin. Najbrž bi morala delati priporočene vaje za utrjevanje medeničnega dna že pred porodom, pa jih nisem. Pri drugem porodu se mi je najbrž tudi povesila maternica. Imela sem občutek, da mi neke vrste vrečka sili v nožnico. Bila sem previdna. Počasi sem vstajala, prve tedne res počivala in nisem opravljala težjih del. Ker pa sem šla zelo težko na blato, sem imela po obeh porodih težave tudi z zunanjimi in notranjimi hemoroidi,« nam je zaupala mamica dveh otrok iz Maribora. Hormonske spremembe in pritisk ploda na trebuh med nosečnostjo povzročijo, da se hemoroidne žile povečajo. Do povečanega tlaka v trebuhu pride tudi med porodom. Pri nosečnicah je kirurški poseg redko potreben, ker simptomi po porodu izginejo. Mirjam Močnik, patronažna medicinska sestra iz ZD Slovenske Konjice, nam je povedala, da se redko srečujejo z otročnicami, ki imajo težave s hemoroidi. »Bodisi zaradi tega, ker jih nimajo ali pa jim je o tem neprijetno govoriti in stvari rešijo same. Svetujemo jim, da težave blažijo z redno higieno, obkladki, z raznimi kopelmi, mazili, svečkami, ustrezno prehrano in zadostnim pitjem tekočin. Če težave ne izzvenijo, naj se oglasijo na pregled k svojemu osebnemu zdravniku.«

Uhajanje urina in boleči spolni odnosi

Uhajanje urina je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo mlade mamice. Strokovnjaki navajajo, da ima še dve leti po porodu skoraj tretjina žensk težave z vsaj eno od oblik inkontinence, v prvih tednih ali mesecih po porodu pa še precej več. »Po porodu lahko vaginalni porod oslabi mišice, potrebne za nadzor mehurja, in poškoduje živce in podporno tkivo mehurja, kar vodi do prolapsa (zdrsa) medeničnega dna. Pri prolapsu lahko mehur, maternica, danka ali tanko črevo zdrsnejo z običajnega položaja, pritisnejo na sečnico in povzročajo inkontinenco. Pri inkontinenci pomagajo vaje za krepitev mišic medeničnega dna, ki organe ob medenici, ki so se v nosečnosti usedli in padli z normalnega položaja, ponovno postavijo na svoje mesto,« razloži patronažna medicinska sestra Mihaela Justinek iz ZD Slovenske Konjice. Vaje za krepitev mišic medeničnega dna lahko sicer izvajamo že med nosečnostjo. Naslednja pogosta težava so spolni odnosi. »Z možem sva počakala, da je čišča prenehala in imela prve spolne odnose približno po mesecu in pol. Vsaj prvih desetkrat sem čutila, kot da me znotraj nekaj prebada. Spolni odnosi so bili na začetku boleči, kljub temu da sva si jih želela in bila pri tem previdna. Tudi mož je čutil, da je bilo nekaj drugače. Sčasoma pa se je to normaliziralo.«

»Poporodna depresija je žal še vedno stigma«

Mamica dveh otrok s Ptuja je imela poporodno depresijo po obeh porodih. Po prvem pravi, da jo je poporodna depresija le nekoliko oplazila, po drugem pa jo je v celoti doletela: »Poporodna depresija je žal še vedno stigma. Takrat ko si ves prestrašen, zagrenjen, žalosten, v skrbeh, je težko komu zaupati čustva, saj so ta zelo drugačna od večine mamic, ki se ti takrat zdijo vse navdušene in vesele. Morda poveš kakšno malenkost, ne pa vseh težav, s katerimi se soočaš. Teh občutkov sem se sramovala in se obsojala. Ni ti samo težko, ampak ti je težko tudi zato, ker se obsojaš, da ti je težko. To bi morali biti najlepši trenutki, tebi pa se zdi, da doživljaš pekel na zemlji,« nam je zaupala mlada mamica, ki se je že takoj po porodu začela počutiti zelo slabo. Bila je nemirna in panična. Skrbelo jo je, da skrbi za otroka in vzgoje ne bo zmogla. »Prvo noč so mi v bolnišnici dali tableto za pomiritev, saj sem bila strašno tesnobna. Tudi celjenje ni potekalo, kot bi moralo. Doma nisem skoraj nič spala, imela sem panične napade. Noči so bile res grozne, dneve sem nekako preživela. Ko je otrok jokal, sem se tresla,« iskreno pripoveduje svojo zgodbo.

»Postala sem bolj sočutna in ponosna nase«

Mamica z izkušnjo poporodne depresije se je kasneje odločila za psihoterapijo in postopoma razvozlala klobčič bolečine. »Zdaj me tega ni več sram, saj razumem, zakaj se mi je to dogajalo. Midve z mamo sva pri porodu skoraj umrli. Ko sem se rodila, se je sprožil telesni spomin na ta najin smrtni strah in moji občutki so bili podobni. Tudi moja mami je imela poporodno depresijo, bila je tudi hospitalizirana. Menda sem ponavljala povsem iste stavke kot ona: ne bom zmogla, ne bom zmogla. Še posebej me je bilo strah, kaj bo, ko bo šel mož v službo in bom ostala z otrokom sama. Zelo sem se bala. Svojo tesnobo sem prenašala na otroka in seveda je bil zato tudi on v stiski. Veliko je jokal in čeprav sem ga imela ves čas pri sebi, mu to ni nič pomagalo. Zelo težko je bilo.« Prvo pomoč je mamica našla pri klinični psihologinji, ki ji je pomagala prebroditi težave. Prišla je k njej domov, naredila analizo in načrt pomoči. Kadar je bila v mamica v stiski, jo je lahko poklicala po telefonu in se ji zaupala. Tako je postopoma prebrodila najhujše obdobje. Kasneje se je odločila za študij psihoterapije in po zaključenem psihoterapevtskem procesu se mamica dveh, zdaj zelo zdravih in zadovoljnih otrok, počuti veliko bolje. »Postala sem bolj sočutna do sebe. Na neki način sem prav ponosna nase. Zdaj mi je žal, da se takrat nisem odločila za tablete, ampak me je bilo preveč sram. Danes razmišljam drugače; lahko bi si prihranila večji del trpljenja. Žal pa je tudi jemanje zdravil zaradi duševnih motenj še vedno stigma. Ampak to je moja zgodba; je posebna in unikatna. Imam dober razlog za takšno zgodbo.«

 

Projekt PODN – prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v nosečnosti

V Sloveniji se okoli 15–20 odstotkov nosečnic sooča z obporodno depresijo in anksioznostjo, 20 odstotkov nosečnic kadi, okoli 30 odstotkov jih uživa alkohol. Med 10 in 15 odstotki odraslih žensk je žrtev nasilja, štirje odstotki celo med nosečnostjo, in nekaj nosečnic je odvisnih od prepovedanih drog. Prepoznavanje teh nosečnic in mater je zahtevno, saj se na videz ne razlikujejo od drugih, svoje stiske in težave pa skrivajo. Projekt PODN izvajajo z Združenjem za perinatalno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu, kliničnim oddelkom za perinatologijo Ginekološke klinike v Ljubljani ter Slovenskim društvom za psihosomatiko v ginekologiji in porodništvu. Prizadevajo si za sistematično prepoznavanje odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v nosečnosti. Projekt je po navedbah doc. dr. Vislave Velikonja Globevnik, univ. dipl. psih., spec. klin. psih., spodbudil podatek, da je vodilni razlog maternalne smrti pri nas samomor.