Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Večina med vami dela z računalnikom več ur na dan, vmes pa uporabljate še tablice in mobilne telefone. Tako so zvečer vaše oči pogosto popolnoma utrujene, kar se lahko izraža s slabšim, zamegljenim, celo dvojnim vidom, povečano občutljivostjo na svetlobo in tudi z glavoboli. Z nekaj preprostimi vajami med zrenjem v zaslone in z zaščitnimi očali boste lahko marsikatero težavo odpravili.

Avtorica: Katja Štucin

 

 

Ko strmimo v zaslon …

Pri dolgotrajnem delu za računalnikom od oči pravzaprav zahtevamo, da se navadijo na nenaravne delovne pogoje, pojasnjuje Eva Novinec Prlja, dr. med., spec. oftalmologije. »Kadar zremo v računalnik, je očesna leča ves čas napeta zaradi gledanja na bližino. Zaradi velike hitrosti spreminjanja slike, velikosti in vsebine na zaslonu zahteva računalnik našo nenehno pozornost, zato tudi premalokrat pomežiknemo, kar vodi v izsušene in razdražene oči, lahko tudi v občutljivost na svetlobo, glavobole in meglen vid.« Tako je res pomembno, da imate svoj monitor nastavljiv po višini ter nagibu in vrtljiv v navpični in vodoravni smeri. Poskrbite, da bo od oči oddaljen med 40 in 70 centimetri, odvisno od velikosti zaslona. »Pri vsakodnevni večurni uporabi računalnika je priporočljiva taka postavitev zaslona, da nam pri delu ni treba obračati glave in s tem kriviti vratne hrbtenice. Najbolje je, da zaslon stoji naravnost pred nami in da ob vzravnanem sedenju naš pogled pada rahlo poševno navzdol na sredino zaslona, opozarja doktorica Novinec Prlja. Pomembne so, seveda, tudi druge prilagoditve delovnega mesta, ki omogočajo pravilno držo celega telesa med delom ter odmori. Med slednjimi vstanite, se razgibajte in sprostite očesne mišice! Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom zakonsko določa standarde za delo z viri elektromagnetnega sevanja. »Barva zaslona ne sme negativno vplivati na vaše počutje. Slika na zaslonu ne sme utripati, njena osvežilna frekvenca mora biti najmanj 70 Hz. Črke morajo biti v kontrastu s podlago na zaslonu in prilagojene svetlobi v prostoru.« Večinoma zasloni v današnjem času ustrezajo omenjenim kriterijem, če pa vaš ni med njimi, je tudi to lahko razlog za utrujene oči.

 

Rdeče in pekoče oči

Vse težave z utrujenimi ali suhimi očmi lahko poslabša še temperatura in suhost zraka. »Vedeti moramo, da je temperatura zraka pred zaslonom še nekoliko višja, zato je zrak še bolj suh in poln prašnih delcev, kar oko še bolj izsuši in razdraži,« opozarja dr. Eva Novinec Prlja. Optimalna temperatura zraka med delom za računalnikom je med 22 in 25 stopinj Celzija. Pomembno je tudi stalno zagotavljanje vlažnosti prostora, kar pomeni prezračevanje in izogibanje uporabe dodatnih grelcev v prostoru. Suhe oči so najpogostejša težava pri delu z računalnikom. Kar nekaj preventivnih ukrepov lahko izvedemo sami: »Pomembno je zračenje ali drugo vlaženje prostorov, kjer delamo. Ker pri delu z računalnikom premalokrat pomežiknemo, naredimo odmore, kjer pogled sprostimo in namenoma mežikamo. Kadar to ni dovolj, lajšamo težave z umetnimi solzami, ki jih uporabljamo po potrebi. Pri ljudeh, ki imajo suhe oči, za računalnikom bolj priporočamo očala z dobrim antirefleksnim premazom kot pa kontaktne leče, saj te še dodatno izsušijo oči.

 

Vpliv svetlobe

Pri delu je najbolj priporočljiva zasenčena dnevna svetloba, ki ne pada neposredno na zaslon ali delovno površino. Umetna svetloba naj bo čim bolj podobna naravni, postavljena pa mora biti tako, da ne povzroča bleščanja ali odsevov. Seveda obstajajo očala, ki uspešno preprečujejo bleščanje. »Če govorimo o bleščanju, ki ga povzroča umetna svetloba, si lahko pomagamo z zelo kakovostnimi antirefleksnimi oziroma protizrcalnimi nanosi. Taka očala so primerna tako za tiste, ki nosijo očala z dioptrijo, kot tudi za tiste, ki nimajo dioptrije, imajo pa težave z bleščanjem, pri delu z računalnikom, delu pri umetni svetlobi, nočni vožnji in še bi lahko naštevali, izpostavlja optik Simon Krmelj in dodaja, da prednosti protizrcalnih nanosov niso samo v zmanjšanju bleščanja na minimum, ampak so skoraj stoodstotno prozorni, s čimer se doseže boljši estetski videz in čist ter kontrasten vid, kar med drugim zelo pomaga tudi pri nočni vožnji. »Protizrcalnih nanosov obstaja več vrst. Razlikujejo se glede na kakovost. LCD in LED računalniški in televizijski zasloni, pametni telefoni, tablice in GPS naprave namreč vsi oddajajo modro svetlobo, znano tudi kot vidna svetloba visoke energije. Ker se kakovost takih zaslonov nenehno izboljšuje, raste tudi količina oddajane modre svetlobe. Čeprav je modra svetloba sama po sebi naraven pojav, prisotna je v dnevni svetlobi in pomaga, da ostanemo budni, je lahko prevelika količina škodljiva in ima neželene učinke, kot sta napenjanje in utrujenost oči. Omenjeni protizrcalni nanos pa nevtralizira modro svetlobo in s tem preprečuje te neželene učinke,« slikovito opisuje Krmelj in dodaja, da je ob tem ta nanos na očalnih steklih do sedemkrat odpornejši on drugih in tako nudi še več udobja uporabnikom očal.

 

Sindrom računalniškega vida

Ameriško optometristično združenje je skupek težav, ki lahko nastanejo pri delu z računalnikom poimenovalo Computer Vision Syndrom oz. sindrom računalniškega vida. Vanj spadajo že omenjene težave s suhimi in razdraženimi očmi, utrujenost, meglen in dvojen vid, glavoboli in občutljivost na svetlobo. Po besedah doktorice lahko v primeru, da te težave zanemarimo, pride tudi do hujših vnetnih procesov na očeh, ki včasih zahtevajo hospitalizacijo, in puščajo dolgotrajne posledice na očeh. Le-te se lahko pojavijo tudi pri otrocih, saj prav tako vedno več ur preživijo za računalnikom. Prav pri njih je obremenitev za oči večja kot pri kateri koli drugi dejavnosti in predstavlja večje tveganje za razvoj kratkovidnosti. Oko je sicer sposobno, da ostro vidi različno oddaljene predmete, kar imenujemo akomodacija. Akomodacijska moč očesa pa z leti pada, zlasti po 45. letu, kar se pokaže s t. i. starostno slabovidnostjo. Znan nam je stavek »roke so postale prekratke«, saj ljudje nekaj časa težave rešujejo z večanjem razdalje med očmi in čtivom, kadar berejo, oziroma večajo velikost črk na zaslonu. Za delo z računalnikom je pravočasna korekcija vida zelo pomembna, saj se tako izognemo resnejšim težavam in stalnim glavobolom.

 

Poskrbite za svoje oči!

Veliko lahko sami preventivno storite za svoje oči, da bodo čim manj trpele pri delu z računalnikom. Predvsem morate poznati samega sebe in začutiti, kdaj so vaše oči utrujene. Razumeti morate, da je dolgotrajno delo z računalnikom nenaravna situacija za vaše telo in da se težave lahko pojavijo. »S prilagoditvijo delovnega okolja ter opreme, nakupom ustreznih pripomočkov in vašo pridnostjo pri odmorih z ustreznimi vajami se težavam lahko popolnoma izognete ali jih zelo omilite. Če se pojavijo, je pomembno, da reagirate pravočasno, da ne pride do zapletov, ki vam lahko otežijo življenje.« Obstajajo torej vaje, na katere ne smete pozabiti med dlje časa trajajočim delom z računalnikom. Ena med njimi je palmiranje, in sicer jo po besedah omenjene strokovnjakinje izvedete tako, da naredite krajši odmor, zaprete oči, jih pokrijete z dlanmi, da se umirijo in sprostijo. Vaja naj traja poljubno dolgo. Dobro je narediti tudi vajo gibljivosti oči, kjer oči nekajkrat obrnete v vse smeri, da aktivirate vse očesne mišice. Gibi naj bodo mehki in počasni. Za ohranjanje elastičnosti očesnih mišic in spodbujanje naravnega načina gledanja pa pogled usmerite npr. v svinčnik, ki je na razdalji 20 do 30 centimetrov v višini oči. Nato pogled usmerite skozi okno v daljavo. Pogled ponovno usmerite na svinčnik in vajo večkrat ponovite. Ob tem med vsem časom dela poskrbite, da boste zavestno mežikali. Povprečno namreč pomežiknemo vsake tri sekunde in to poskušajte ohraniti.

 

April 2015

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja