Odstranitev sive mrene je danes najpogostejša očesna operacija in eden najpogostejših operativnih posegov v medicini na sploh ter velja za zelo varen kirurški poseg. Najpogostejša je starostna siva mrena, ki se običajno pojavi po 65. letu starosti, vendar se zaradi nezdravega načina življenja in ob prisotnosti še katere druge bolezni (npr. sladkorne ali revmatskih obolenj) lahko pojavi že prej, redko je bolezen prirojena. Najpogostejša motnja vida je sicer kratkovidnost, ki se v razvitem svetu pojavlja pri okoli 30 odstotkih vse populacije, v Aziji pa celo v 80 odstotkih.
Avtorica: Petra Bauman
V sodelovanju z Boštjanom Drevom, dr. med., spec. oftalmologije
Kaj je siva mrena
Siva mrena ali katarakta je zamotnitev očesne leče, ki leži za šarenico v sredini očesa. V zdravem očesu je leča prozorna in opravlja nalogo lomljenja oziroma fokusiranja svetlobnih žarkov na mrežnico, od koder svetloba potuje po vidnem živcu do možganov. Ob pojavu sive mrene postaja leča postopno siva ali rjava ter ovira prehod svetlobe do očesnega ozadja. Posledica je meglen vid in bleščavost in slika, ki jo vidimo, je kot pogled skozi umazano ali rosno steklo.
Siva mrena je najpogosteje normalna posledica staranja, saj se v leči nalagajo pigmenti, beljakovinska vlakna leče pa se starajo in sklerozirajo (otrdijo). Očesna leča je popolnoma prozorna le pri novorojenčkih, pri starostnikih pa postane značilno kalna, najpogosteje rumena. Med vzroki za nastanek sive mrene prednjačijo UV-žarki, zato je redno nošenje sončnih očal z dobrim UV-filtrom glavna preventiva. Tudi nezdrav način življenja (kajenje, debelost, premalo gibanja) lahko zaradi slabenja imunskega sistema pospeši njen nastanek, saj se v organizmu kopičijo škodljive snovi (prosti radikali), ki spreminjajo zgradbo očesne leče. Za sivo mreno, povzročeno s poškodbo, so najnevarnejše tope poškodbe očesa (s pestjo, vejo, teniško žogico) ali penetrantne poškodbe očesa, kadar recimo prileti v oko tujek, ki prebije oko in s tem lečo.
Znaki
Boštjan Drev, dr. med., pojasnjuje, da veliko očesnih bolezni v začetnih fazah ne povzroča znakov, ki bi nas takoj opozorili na nujnost obiska specialista oftalmologa (ali okulista). Siva mrena se razvija postopno in počasi, zato manjše zameglitve vida, prekomerno bleščanje in glavobole pogosto pripisujemo motnjam vidne ostrine in odlašamo z obiskom pri specialistu, ker »še« ne želimo očal. Priporoča se preventivni očesni pregled pri specialistu vsaki dve leti, po 60. letu pa celo na eno leto. Le pravočasno odkrita očesna bolezen preprečuje morebitne trajne okvare vida.
Pogosti prvi znaki pri sivi mreni so sicer pojav dvojnega vida, težave pri nočni vožnji in slabše razločevanje barvnih odtenkov. In zanimivo – izboljšanje vida na bližino. To pomeni, da začetna siva mrena spremeni lomnost leče tako, da oko postane kratkovidno in zato oseba, ki je prej morala nositi očala za branje, slednjih ne bo več potrebovala. V primeru, da se katarakta ne odpravi z operacijo, se ostrina vida na bližino sčasoma spet poslabša, tudi očala pri ostrenju vida ne pomagajo več.
Testiranje vida
Otrokov vid se najprej testira pri treh letih, nato pri petih in pri vstopu v osnovno šolo. Zgodnje odrivanje tovrstnih motenj vida je po besedah Boštjana Dreva, dr. med., zelo pomembno, saj se vid razvija v zgodnjem otroštvu in le z ustrezno korekcijo je mogoče stanje popraviti do vstopa v šolo. Kratkovidnost pomeni, da zaradi predolgega očesnega zrkla vidimo bolje predmete na blizu, slabše pa predmete v daljavi, medtem ko daljnovidnost pomeni ravno obratno, torej da bolje vidimo predmete v daljavi kot pa na blizu. Astigmatizem je motnja, ki nastane zaradi neenakomerne zakrivljenosti sprednje površine očesa – roženice ali leče – in prestavlja razliko v ukrivljenosti med dvema pravokotnima ravninama. Gre za delno jajčasto obliko očesa (oko je bolj podobno žogi za ragbi kot pa npr. košarkarski žogi).
Se lahko testiramo sami?
Za zanesljivo in pravočasno odkrivanje očesnih bolezni in motenj vida ne obstajajo »domači« hitri testi. Sogovornik prav tako opozarja na problem »brezplačnih pregledov« v ambulantah pri določenih optikih, ki nimajo primerne opreme za zgodnje odkrivanje očesnega pritiska in slikanje očesnega ozadja, saj je njihov glavni motiv prodaja očal. Prav gotovo pa je družinska anamneza del natančne anamneze, ki je zelo pomembna za odkrivanje očesnih napak in bolezni. Če je nekdo v družini imel ali ima sivo mreno, to ne pomeni neposredne nevarnosti, da jo bomo imeli tudi sami, večji problem so bolezni, ki se dedujejo, npr. sladkorna bolezen.
Zdravljenje sive mrene
Zdravljenje sive mrene je vedno operativno. Potrebno je odstraniti lastno lečo in jo nadomestiti z novo, umetno – znotrajočesno lečo. Boštjan Drev pravi: »Lečo odstranimo z mikrokirurško tehniko skozi 1,8 do 2,8 mm velik roženični rez, s pomočjo ultrazvoka in laserja. Operacija se opravi brez injekcij, zgolj z lokalno (kapljično) anestezijo in traja le okoli 15 minut. Po razširitvi zenice skozi rez uvedemo v oko instrumente ter najprej odstranimo del lečne ovojnice. Sledi utekočinjenje zamotnjene očesne lečke (sive mrene) z ultrazvočno sondo.
Nato v oko injiciramo novo umetno upogljivo lečko, ki ostane v očesu predvidoma vse življenje. Zaradi posebne tehnike je očesna rana vodotesna in je zato ob koncu posega ni treba šivati. Pri očesnih operacijah, ki jih plača zdravstvena zavarovalnica, so umetne leče, ki se vgradijo v oko, narejene serijsko in samo delno korigirajo očesne napake in motnje vidne ostrine, torej bo pacient še vedno potreboval očala. Obstajajo t. i. premium leče, ki so narejene po meri za vsakega posameznika in lahko v celoti korigirajo očesne napake, pacient po takšni operaciji ne potrebuje nobenih očal, niti za daljavo niti za branje. Takšne operacije so v celoti samoplačniške.«
Sogovornik še dodaja, da je z očali možno korigirati napake zaradi sive mrene samo v začetni fazi razvoja bolezni in je edina terapija torej operativna. Po operaciji oko ni pokrito, vid pa je prvi dan praviloma še meglen. Bolniki prejmejo recept za kapljice, očesa pa ne smejo mencati. Običajna opravila, gledanje televizije in branje so dovoljeni.
Zdravljenje na hrvaškem
BOŠTJAN DREV, dr. med., spec. oftalmologije: »Vsem, ki imajo težave z vidom, priporočam, da obiščejo specialista oftalmologa, ki mu zaupajo in ima na voljo vso ustrezno opremo za natančno diagnostiko in zgodnje odkrivanje očesnih bolezni. Glede na to, da je modno hoditi na operacije v sosednjo Hrvaško, poudarjam, da naj se ljudje pred laserskimi operacijami dioptrije vedno dobro pozanimajo o razlikah med posameznimi metodami, kajti pogosto se pokaže, da je v nizkih cenah in »akcijah« skrita tudi slabša tehnika in slabša kakovost aparatur. Zagotovo je kakovost očesnih operacij v Sloveniji na veliko višjem strokovnem in tehničnem nivoju kot na Hrvaškem. Veliko ljudi se po komplikacijah po očesnih operacijah na Hrvaškem nato obrača na specialiste v Sloveniji, vendar, na žalost, vsi zapleti niso rešljivi brez trajnih posledic za vid. Vid je dragocen, ne prepustite skrbi zanj komur koli.«
September 2016
