Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Pekoče oči – zakaj bi bilo o njih vredno pisati, ko pa se težava pojavlja občasno skorajda pri vsakem, porečete. Ne moremo se jim izogniti pri kuhi ali v tisti nezaželeni celodnevni zimski megli, ko bi se najraje preselili na kakšne tihomorske otoke, ki se kopajo v žgočem soncu. J A tisti, ki jim težave s pekočimi očmi, občutkom peska v očeh, jutranje zlepljene oči delajo preglavice, so verjetno zadovoljni z izbrano temo, o kateri bo več povedala in morda komu pomagala s svojimi nasveti specialistka oftalmologinja Marija Ana Schwarzbartl Pfeifer, dr. med. Razjasnila vam bo tudi, zakaj ima članek tako nenavaden naslov.

Novinarka: Andreja Hergula

 

Kot sem nekje prebrala, se sindrom suhih oči najpogosteje pojavi pri ženskah okoli 35. leta. Povsem laično vprašanje: je razlog za suhe in pekoče oči v dolgotrajni uporabi ličil, vstavljanju kontaktnih leč ali je razlog kje drugje (če seveda ne gre za alergijo)?

Suhe oči se res bistveno pogosteje pojavljajo pri ženskah kot pri moških, vzrok je predvsem v hormonskem stanju žensk. Pogost pojav suhih oči v obdobju med 35. in 45. letom je pri ženskah gotovo povezan s spremenjenim hormonskim stanjem, v menopavzalnem obdobju pa je pojav suhih oči spet prisoten. Če se ličila in kontaktne leče pravilno uporabljajo, to ne bi smelo voditi do suhih oči, lahko pa povzročijo alergijo.

 

S kakšnimi težavami in težavicami ljudje prihajajo k vam?

Ljudje najpogosteje prihajajo k nam zaradi rdečih, razdraženih oči, občutka tujka ali peska v očeh, občasnega slabšega vida ali pretiranega solzenja, zlepljenih oči zjutraj, težkega gledanja računalnika, televizije. To so najpogostejše težave, ki so posledica presuhega očesa.

 

Kdaj predpišete zdravljenje?

Suho oko je lahko suho iz več razlogov. Če je vzrok v nepravilnem solznem filmu, je zdravljenje potrebno takoj, kot tudi v primeru premajhne bazične produkcije solz. Občutek suhosti očesa se lahko namreč pojavi tudi pri ljudeh z zadostno količino solz, če je sestava solz nepravilna. Solzni film je sestavljen iz treh plasti, najbližje očesu je plast sluzi, ki jo tvori veznica, sredinska plast je vodna plast, ki predstavlja kar 90 % solznega filma, na vrhu pa je lipidna plast, ki jo tvorijo žleze na robovih spodnje in zgornje veke. Ta plast preprečuje prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma. Pri vnetju robov vek, blefaritisu, je prizadeta prav ta lipidna plast solz. Takšno oko je treba zdraviti dolgotrajno.

Tudi številne sistemske bolezni, nekatera zdravila, kot so antidepresivi, antihistaminiki, uspavala, opiatni analgetiki, povzročajo pojav suhih oči, prav tako nekatere očesne bolezni – entropij, ektropij, zmanjšano mežikanje. V vseh teh primerih je potrebno zdravljenje.

 

Je v vaši praksi prišlo tudi do tega, da je bil pri sindromu pekočih in suhih oči potreben kirurški poseg? Čemu?

Kirurški poseg je včasih potreben, a se zgodi le redko. V izjemnih okoliščinah je treba delno ali v celoti za daljši čas sešiti veke oz. narediti tarzorafijo, tako da je oko dalj časa zaprto, pokriti roženico z amnijsko membrano. Redko je potrebna celo keratoplastika oziroma presaditev roženice. To so težke operacije, ki se opravijo samo v izredno težkih primerih komplikacij zaradi suhih oči. Pogosteje se odločimo za manjši poseg vstavitve čepkov v solzni kanal na spodnji veki, včasih tudi na zgornji. Ti čepi so lahko začasni, resorbirajo v treh mesecih, ali pa silikonski, ki so trajni. Tudi sondiranje meibomovih žlez je operativni postopek, ki ga izvajamo v primeru patologije izločanja maščobne komponente solz, ki povzroči suho oko. Operativna terapija se izvaja običajno šele po tem, ko je vsa druga terapija nezadostna.

 

Kako si lahko ljudje s temi težavami pomagajo sami? So kamilični obkladki, počitek sploh koristni? Kaj menite o kapljicah – drži, da niso optimalne?

Samopomoč je zelo pomembna, treba je poskrbeti za primerno vlažnost v prostorih, kjer se nahajamo, vlažiti prostore, se izogibati klimatiziranim prostorom in pihanju klime neposredno v glavo med vožnjo z avtomobilom, ko smo na vetru, mrazu, soncu, se moramo zaščititi z očali, ki imajo zaščito tudi ob strani, na bazenu moramo nositi plavalna, na smučanju pa smučarska zaščitna očala. Nekateri pacienti sami povedo, da je stanje oči v Bohinju na primer bistveno boljše kot v Ljubljani, saj je vlage v ozračju tam bistveno več. Kapljice so v pomoč, niso pa edina rešitev. Res pa je, da moramo uporabljati kapljice brez konzervansov takrat, ko več kot dvakrat dnevno uporabljamo umetne solze, saj pri dolgotrajni večkratdnevni uporabi kapljic s konzervansi le-te lahko povzročijo določene okvare površine očesa.

 

Je kakšna povezava med povečano dioptrijo in težavo s suhimi, pekočimi očmi?

Da bi imeli ljudje z višjo dioptrijo več težav s suhim očesom, ni res. Res pa je, da pogosteje obiskujejo oftalmologa, ki lahko prej odkrije težave. Če zaradi napačno predpisanih očal slabo vidite in zato bolj strmite v besedilo, ki je pred vami, da ga le stežka preberete, pri tem bistveno manj utripate z vekami oz. mežikate. Zato je lahko v tem primeru suho oko pogostejša težava. Svojim pacientom večkrat rečem, naj čim manj »buljijo« pri gledanju televizije, branju, vožnji avtomobila. Vedno ko se skoncentriramo na nekaj, je število utripov vek v minuti bistveno zmanjšano, kar pa lahko vodi v težave suhega očesa.

 

Kdaj je pri sindromu suhih oči sploh treba k zdravniku?

Pri suhih očeh je vedno dobro takoj obiskati oftalmologa, ki lahko s pregledom pogosto ugotovi vzrok suhih oči in predpiše ustrezno zdravljenje. Uporaba umetnih solz je sicer priporočljiva, če gre res za suho oko. Pogosto pa se pri pregledu odkrije vzrok za suho oko in je zdravljenje usmerjeno v terapijo osnovne bolezni in ne njenih posledic.

 

Kakšno povezavo ima sjögrenov sindrom s suhimi očmi? Kdaj se pojavi, kako ga zdravimo?

Sjögrenov sindrom je vnetna avtoimuna bolezen, ki se najpogosteje pojavlja pri ženskah v srednjih letih (90 % se je pojavi pri ženskah, starih od 35 do 45 let). Pogosto je sekundarna, kar pomeni, da je v povezavi z drugo sistemsko boleznijo (npr. z revmatoisnim artritisom) ali kot samostojna bolezen. Značilno so prizadete vse sluznice v telesu, najhuje pa prav oči in usta. Zdravljenje pri hudih oblikah poteka z imunosupresivi, s kortikosteroidi in z drugimi sistemskimi zdravili. Bolezen sicer ni nevarna, je pa hudo nadležna. Diagnoza se postavi z različnimi testi, tudi očesnimi.

 

Kaj lahko v splošnem naredimo za zdravje svojih oči (poleg rednih pregledov pri okulistu)? Kako jih dolgo ohranimo v dobrem stanju? Je to v dobi sodobne tehnologije, ki nam »kvari oči«, sploh mogoče? 

Za zdravje oči lahko sami največ storimo s preventivo. Uporabljajmo sončna očala, ne samo odrasli, tudi majhni otroci, na soncu nosimo kapo s ščitnikom, jejmo zdravo hrano, ne glejmo na bližino (računalnika, knjige, časopisa) več kot dvajset minut hkrati in uporabljajmo pravilo dvajset minut gledanja na bližino, ki mu sledita dve minuti gledanja na daljavo, med gledanjem na računalnik ali televizijo zavestno večkrat utripajmo z vekami, po 40. letu obiščimo oftalmologa, tudi če nimamo nikakršnih težav z očmi.

 

Ste vedeli, da …

  • novorojenčki ne proizvajajo solz? Oči se jim začnejo solziti šele med 4. in 13. tednom. A brez skrbi, vseeno bodo znali povedati, če jim kaj ni prav. J
  • ob rezanju čebule jokamo zaradi žveplove kisline? Če nas solzenje moti, lahko čebulo režemo pod vodo ali pod curkom vode, pa solze ne bodo tekle. Praktično pa to seveda ni. J

 

 

April, 2014

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja