Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Avtor: B. M. Žužek

 

V potovalni torbi naj ne manjkajo zdravila proti najpogostejšim težavam:

Slabost, bruhanjeTablete proti potovalni oz. morski bolezni

(npr. dramina).

DriskaZdravilo za drisko, ki nastane zaradi okužbe z mikroorganizmi iz vode ali hrane: linex, aktivno oglje, tablete z medicinskim ogljem ali kapsule z mlečnokislinskimi bakterijami; rehidracijski prašek za pripravo raztopine za nadomeščanje izgubljene tekočine (nolicin).
ZaprtjeTablete, čaji ali svečke, če ste nagnjeni k tej težavi zaradi spremembe okolja, ritma življenja, hrane.
Bolečine in vročina, prehladiAnalgetiki (sredstva proti bolečinam),

antipiretiki (sredstva za zniževanje telesne temperature), kot so acetilsalicilna kislina, paracetamol v obliki tablet; zdravila proti bolečemu žrelu, ki delujejo razkuževalno pri vnetju ustne in žrelne sluznice.

Alergije in piki žuželkAntihistaminiki v obliki tablet in mazil za blažitev srbenja, ublažitev alergijskih izpuščajev, srbenja po pikih oz. ugrizih insektov.
Zgaga, želodčne težaveAntacidi ali H2-antagonisti.
Vnetje očiKapljice za oči (pogosto zaradi premočnega vetra, alergij, …).
Praske, rane (še posebej, če imate majhne otroke)Antiseptični robčki za dezinfekcijo rok,

antiseptično mazilo ali razpršilo,

obliži,

sterilne gaze za prekrivanje ran,

povoji različnih velikosti,

pinceta za odstranjevanje manjših tujkov iz kože.

HerpesVirustatično mazilo proti mehurčkom na ustnicah, ki jih povzroči virus herpes simplex.
Sončne opeklineKreme za sončenje z ustrezno visokim faktorjem,

izdelki za nego telesa po sončenju (panthol).

 

Zdravila naj bodo shranjena v originalni embalaži z navodili za uporabo. Zaščitite jih pred svetlobo in vročino nad 25 stopinj Celzija.

 

Na kaj moramo pomisliti, če jemljemo predpisana zdravila?

Če uporabljate zdravila, ki jih je potrebno na cilju prijaviti carini ali če ste sladkorni bolnik in imate s seboj igle in brizge, prosite lečečega zdravnika za pisno potrdilo, drugače lahko pride do neprijetnih zapletov. Še prej se posvetujte z zdravnikom, če je načrtovano potovanje sploh primerno za vas.

 

Kje naj shranimo zdravila, ki smo jih vzeli s seboj na potovanje?

Zdravila shranite na enem mestu, najbolje v priročni torbici, in na varnem pred otroci. Preden si pripravite torbico z zdravili, preverite datum njihove uporabe. Pazite, da ne bodo shranjena pri temperaturi, višji od sobne (25 °C). Zaščitena naj bodo pred svetlobo in vlago. Pozorni bodite tudi na shranjevanje tistih zdravil, ki zahtevajo posebne pogoje shranjevanja

 

Nosečnost in potovanje

Če poteka nosečnost normalno in se nosečnica počuti dobro, lahko za svoje prevozno sredstvo do počitnic izbere tudi letalo. Upoštevati pa je potrebno nekaj omejitev ter priporočil:

 

Druga tretjina nosečnosti naj bi predstavljala najprijetnejše obdobje za potovanje tako za mater kot otroka. Med 14. in 27. tednom  nosečnice lahko potujejo z letalom. V tem obdobju navadno popustijo nevšečnosti, ki spremljajo prve tedne nosečnosti, kot sta jutranja slabost in utrujenost in je nosečnica polna energije ter pričakovanja.

V zadnji tretjini nosečnosti se pogoji za potovanje nekoliko spremenijo. Razlogov je več, predvsem pa gre tu že za možnost poroda, ki je lahko prezgoden ali pa normalen (novorojenček je donošen po dopolnjenem 37. tednu nosečnosti). V tem obdobju je nosečnica tudi bolj gibalno omejena. Po mednarodnih standardih je letenje nosečnicam dovoljeno tudi med 36. in 38. tednom, če čas letenja ne presega štirih ur. Nekateri letalski prevozniki izrecno prepovedujejo lete nosečnicam v zadnjem mesecu nosečnosti. Veliko letalskih prevoznikov prepoveduje letenje nosečnicam, ki so v prejšnjih nosečnostih imele prezgodnji porod ali če
imajo krvne strdke v nožnih venah.

 

Potovanja v nosečnosti je potrebno načrtovati skupaj z izbranim ginekologom, ki vas spremlja med nosečnostjo. Nosečnicam s tveganano nosečnostjo so potovanja strogo odsvetovana.

Kaj je dobro upoštevati pri potovanju z letalom?

• Vlažnost zraka v letalski kabini je vzdrževana na 8 %, zato morajo nosečnice med poleti uživati veliko tekočine. To še posebej velja za daljše razdalje.
• Nosečnice so v večji meri izpostavljene različnim vnetjem in krvnim strdkom v nožnih žilah, zato se morajo izogibati daljšemu sedenju.
• Nosečnica naj poiskuša rezervirati sedež ob prehodu in se čim več gibati – vsaj petnajst minut vsako uro. Hojo lahko nadomestijo z vajami, ki pospešujejo prekrvavitev nog. Omenjeno velja tudi za vožnje z avtomobilom ali avtobusom.
• Uporaba varnostnega pasu je zaželjena za vse nosečnice, tako v letalu kot v avtomobilu. Varnostni pas naj bo položen kar se da nizko preko medenice. Uporaba varnostnega pasu naj bi za nosečnico predstavljala manjšo nevarnost kot njegova neuporaba.

 

Pozor!

V primerih, ko nosečnica na poti zasledi katerega od navedenih simptomov, se svetuje takojšen obisk pri zdravniku:
• krvavenje,
• močne bolečine v trebušni votlini,

  • močno in dolgotrajno bruhanje,
    • zastajanje vode/otekanje,
    • močni in nenehni glavoboli, zabuhlost, posebno po šestem mesecu nosečnosti (potrebno je preveriti krvni tlak in narediti analizo urina);
    • močna želodčna infekcija s pogostim bruhanjem in drisko,
    • odtekla voda, popadki v pozni nosečnosti.

 

vir: www.ZdraviNaPot.net, kjer lahko najdete še več informacij o zdravju na potovanju.

 

Sonce je nevarno

Pred soncem se zavarujemo z ustrezno zaščitno kremo z visokim zaščitnim faktorjem glede na tip kože, ki nas zavaruje tako pred UVA- kot tudi pred UVB-žarkom. Kremo nanesimo na celotno telo 30–60 minut preden se izpostavimo sončnim žarkom, na plaži, športnih igriščih ali pa če se podamo le na sprehod in kavico. Vodilo naj nam bo porjavitev brez opeklin (rdečice, pekočega občutka), izogibajmo se soncu med 11. in 16. uro. Z ustreznim pokrivalom (slamnikom, kapo s ščitnikom, ruto, … ) pa zaščitimo tudi glavo pred sončarico.

 

Kolikšen naj bi bil po standardih dermatološke stroke zaščitni faktor, ki bi zagotavljal dobro zaščito?

Dermatologi svetujejo popolno zaščito pred soncem, kar pomeni – zadrževanje v senci ali pa pokrivanje celega telesa z oblačilom, ki čim manj prepušča UV-žarke, oblačilo naj bo čim gostejše tkano in svetle barve. Različna zaščitna sredstva pa naj bi uporabljali takrat, ko se ne moremo zaščititi z oblačilom, naj bodo z zaščitnim faktorjem vsaj 20–25. Svoj učinek imajo tudi tista sredstva, ki so opredeljena kot »nega po sončenju«, ker zagotavljajo koži potrebno vlago in mastnost, vendar sredstva brez zaščitnega faktorja ne dajejo zadostne zaščite.

 

Zdravstvene storitve

V državah članicah Evropske unije, v Švici, na Hrvaškem in v Makedoniji slovenske zavarovane osebe uveljavljajo nujne oziroma potrebne zdravstvene storitve z Evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Način uveljavljanja zdravstvenih storitev je v vsaki državi nekoliko drugačen.

 

Zamaški iz ušesnega masla (ceruminalni zamaški)  – pogosta težava plavalcev

Cerumen ali ušesno maslo je izloček ceruminalnih žlez, pomešan z odluščenimi poroženelimi površinskimi celicami kože sluhovoda. Praviloma se zaradi svoje židkosti iz sluhovoda izloča sam, izločanje pospešuje žvečenje. Normalno izločanje cerumna omogoča pravilno delovanje (zunanjega) ušesa. Cerumen čisti, vlaži in maže kožo zunanjega sluhovoda ter preprečuje vdor vodotopnih škodljivih snovi in mikrobov v kožo.

 

Zamaški iz ušesnega masla nastanejo zaradi čezmernega izločanja cerumna ali pa je moten ceruminalni odtok iz sluhovoda. Pogost vzrok za nastanek ušesnih zamaškov je tudi nepravilno čiščenje sluhovodov z vatiranimi palčkami, s katerimi ušesno maslo navadno le potisnemo globlje v sluhovod.

Pogosta težava, ki se pojavi ob  stiku z vodo, npr. pri kopanju, lahko ušesno maslo ali zamašek nabrekne in zamaši sluhovod. Zamaški iz ušesnega masla povzročajo poslabšanje ali izgubo sluha, pritisk, srbenje in bolečine v sluhovodih in šumenje v ušesih. Možni zapleti so vnetja zunanjega sluhovoda in srednjega ušesa s predrtjem bobniča in vrtoglavica.

 

Otrok na poti kdaj na pot?

Da se bomo izognili vročini, je najbolje, da se na pot odpravimo že junija ali pozneje v septembru. Če imamo majhne otroke je nadvse pomembno, da gremo na pot zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, saj je v poletnem času le takrat prijetno hladno. Kadar se odpravljamo na daljšo pot, se čim večkrat ustavimo, vsaj vsaki dve uri za nekaj minut. Otrok, ki mu je pogosto slabo, naj med vožnjo, če je le mogoče, spi. Sicer pa nam bo pediater svetoval zdravilo zoper slabost, ki ga damo otroku pol ure pred odhodom.

 

Najnujnejše imejmo pri sebi

Pripravimo si manjšo torbo ali nahrbtnik, ki jo bomo med vožnjo vedno imeli pri roki. Vanjo spravimo rezervna oblačila za otroke. Ne pozabimo na nekaj pleničk za enkratno uporabo in vlažilne (ne oljne) robčke, s katerimi lahko obrišemo popackana usta in roke.

Za žejo imejmo pri sebi vodo ali blagi čaj, izogibajmo pa se gostim sadnim sokovom in gaziranim pijačam. Vzemimo tudi nekaj slanega peciva, piškote in sadje. Vedno imejmo pri roki tudi nekaj vrečk za morebitno bruhanje, ostanke hrane in umazana oblačila. S seboj vzemimo še nekaj za razvedrilo: knjigico, barvice in kos papirja ali CD z najljubšimi pravljicami.

 

Junij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja