Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content
Search in posts
Search in pages

Zopet prihaja poletje in topli sončni žarki že vabijo k poležavanju na plaži, sončenju in nabiranju energije. Brez ustrezne zaščite in ob nepremišljenem izpostavljanju soncu pa se tovrsten užitek kaj kmalu lahko spremeni v pekel, pri čemer si želimo le, da bi opekline in bolečine čim prej minile. Zato je še kako pomembno, da dosledno uporabljamo ustrezna zaščitna sredstva.

Avtor: Katja Mohorič

 

Kljub vse večjemu zavedanju nevarnosti, ki lahko doletijo kožo zaradi prevelikega izpostavljanja soncu ob neustrezni negi in zaščiti, je še vedno veliko ljudi, ki se vsako leto znova izpostavljajo soncu v želji, da bi bili čim bolj zagoreli, a se posledic ne zavedajo oziroma nočejo zavedati. Nepremišljeno in nezaščiteno izpostavljanje soncu, posledične opekline in luščenje kože pa se z leti sešteva. Kot posledica tega se čez deset ali več let koža stara vedno hitreje, na najbolj izpostavljenih delih telesa, kot so obraz, ramena, dekolte in hrbet, se pojavi veliko sončnih peg, v najresnejših primerih pa lahko zbolimo tudi za kožnim rakom.

Sonce oddaja tri vrste UV-žarkov: UVA, UVB in UVC. UVC-žarki se absorbirajo že v ozonski plasti našega ozračja, UVA- in UVB-žarki pa prodirajo do zemeljske površine in s tem tudi do naše kože. UVB-žarki so visokoenergijski in prodirajo v našo povrhnjico, kjer povzročajo predvsem opekline. UVA-žarki imajo sicer manjšo energijo kot UVB-žarki, vendar prodirajo v kožo globlje kot UVB-žarki in povzročajo pigmentacijo kože, pri večjem izpostavljanju pa opekline. Kratkoročne posledice se kažejo kot različne fotoalergijske in fototoksične reakcije, dolgoročno pa prezgodnje staranje kože, poškodbe genetskega materiala, oslabljen imunski sistem in pojav kožnega raka.

 

Kako koža reagira na sonce?

Glede na tip kože se pojavijo na površini kože različne reakcije na sonce. Pri zelo svetli koži se pojavijo na obrazu pegice. Kožo sonce skoraj vedno opeče in običajno ne postane rjava. Obstaja še en tip svetle kože, ki jo sonce prav tako pogosto opeče, vendar koža vseeno malo porjavi. Temnejšo kožo sonce redko opeče in jo precej porjavi, temno kožo pa sonce nikoli ne opeče in jo močno porjavi.

 

Kaj so zaščitni faktorji?

Kreme in ostala sredstva za sončenje praviloma vsebujejo zaščitni faktor oziroma tako imenovane UV-filtre. To so snovi, ki absorbirajo ali odbijajo UV-žarke in tako varujejo kožo pred njihovim prodiranjem v globlje plasti. Ti filtri so dveh vrst: kemični UV-filtri, ki absorbirajo UV-žarke, ter fizični UV-filtri, ki odbijajo UV-žarke. Zaščitni faktorji, navedeni na sredstvih za sončenje, nam povedo, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, seveda namazani z zaščitnim sredstvom, ne da bi prišlo do poškodb kože, ki jih UV-žarki povzročajo. Proizvajalci sredstev za sončenje uporabljajo v današnjem času predvsem dva zaščitna faktorja: SPF (Sun Protection Factor) ali UVB-zaščitni faktor, ki varuje pred sončnimi opeklinami UVB-žarkov, in PFA (Protection Factor UVA) ali UVA-zaščitni faktor, ki varuje pred poškodbami kože, ki jih povzročajo UVA-žarki. V praksi to izgleda takole: koža osebe, ki je nagnjena k pordečitvi, pordeči že po petminutni izpostavljenosti soncu, če je brez zaščite. Ob pravilni uporabi kreme ali ostalih sredstev za sončenje, ki imajo na primer faktor 20, je lahko na soncu 20 x 5 minut ali 100 minut, ne da bi jo opeklo.

 

Zaščita pred sončenjem

Strokovnjaki priporočajo, da se kreme in ostala sredstva za sončenje nanašajo na kožo v debeli plasti, saj se le na ta način doseže, da je zaščitni faktor na koži enak zaščitnemu faktorju izdelka. V nasprotnem primeru je kljub visokemu zaščitnemu faktorju zaradi majhnega nanosa zaščitni faktor nižji in lahko pride do nepotrebnih poškodb kože zaradi neustrezne zaščite. Zaradi drugačne strukture kože in večje izpostavljenosti je treba še posebej dobro zaščititi ustnice, veke in uhlje.

 

Starši! Še posebej pozorni bodite na pravilno zaščito pred soncem pri otrocih, saj je njihova koža še posebej občutljiva in potrebuje še večji zaščitni faktor. Znanstveniki so ugotovili, da otroci prejmejo do 18. leta starosti 80 % celotnega življenjskega UV-sevanja, pogosto izpostavljanje soncu in pojav opeklin v otroštvu pa močno poveča tudi možnost pojava kožnega raka pozneje v življenju.

 

Pravilna uporaba krem

Strokovnjaki svetujejo, da nanesemo 2 mg kreme ali ostalih sredstev za sončenje na kvadratni centimeter kože. Pri tem je treba paziti, da je z ustrezno debelino kreme  namazana vsa površina kože. Po njihovih ocenah naj bi tako na telo odraslega človeka nanesi okrog 35 ml sredstva, kar predstavlja 1/3 do 1/5 običajnega pakiranja zaščitnih sredstev. Mnoge raziskave pa so pokazale, da krem in ostalih sredstev za sončenje ne uporabljamo pravilno, predvsem pa ne v zadostni količini. Običajno namažemo med 0,5 in 1,5 mg sredstva na kvadratni centimeter kože, s tem pa se tudi zmanjša vrednost zaščitnega faktorja in je njegovo učinkovanje le polovično ali še manjše. Če smo torej nanesli na kožo premalo kreme z zaščitnim fakorjem 20, je njeno učinkovanje lahko le med zaščitnim faktorjem 4 in 10.

 

Pravilo devetk

Zaradi pomembnosti debeline nanosa kreme za sončenje so strokovnjaki razvili preprosto pravilo uporabe, ki nam pomaga doseči, da je zaščitni faktor naše kože približno enak tistemu, ki je naveden na embalaži izdelka. Metoda se imenuje »pravilo devetk«, pri čemer površino telesa razdelimo na 11 delov. Vsak del predstavlja približno 9 % telesne površine: glava, vrat in obraz, leva roka, desna roka, zgornji del hrbta, spodnji del hrbta, zgornji del trupa, spodnji del trupa, levi zgornji del noge in stegno, desni zgornji del noge in stegno, levi spodnji del noge in stopalo ter desni spodnji del noge in stopalo. Vsakega od teh delov telesa namažemo z ustrezno količino kreme, in sicer tako, da na kazalec roke dvakrat stisnemo količino kreme.

 

Zakaj nas sonce kljub zaščiti opeče?

Pogosto se nam zgodi, da nas sonce kljub temu, da smo se namazali s kremo, ki vsebuje visok zaščitni faktor, opeče. Najpogostejši razlog za opeklino je premajhna količina kreme, ki jo namažemo po telesu, včasih pa je razlog tudi pretirano izpostavljanje soncu, pri čemer prekoračimo število minut, ki nam jih določeno zaščitno sredstvo sicer ponuja kot varno izpostavljanje soncu. Pri tem si pomagamo tako, da smo pri nanašanju kreme na telo res pozorni na zadostno količino sredstva ali da izberemo kremo z višjim zaščitnim faktorjem, če kreme ne želimo mazati na debelo. Pri uporabi je pomembno tudi, da se zavedamo, da kreme in podobna zaščitna sredstva niso namenjena nadomeščanju naravne zaščite in tudi ne podaljševanju časa izpostavljanja soncu.

 

Nega tudi po sončenju

Prav tako je zelo primerno kožo namazati tudi po izpostavljanju soncu, najbolje z izdelkom za nego po sončenju. Prisotni antioksidanti v njih delujejo kot lovilci prostih radikalov in tako pomagajo popravljati poškodbe v koži, ki so nastale med sončenjem. Sredstva za po sončenju kožo tudi pomirijo in navlažijo.

 

Junij, 2008

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja