Bolečine pri moških v predelu trebuha se lahko pojavijo zaradi različnih vzrokov. Lahko je kaj narobe s prostato, črevesjem, kilo in bržkone bi še lahko naštevali. Podrobneje nam je možnosti orisal asist. Tomaž Jakomin, dr. med., iz Splošne bolnišnice Izola.
Avtorica: Katja Štucin
Diagnoza je odvisna od številnih dejavnikov, kot so še natančnejša lokacija in stran trebuha, trajanje ter stopnja oz. moč bolečine, morebitni spremljajoči simptomi. Pa vendarle, kakšni so možni vzroki za tovrstno bolečino pri moških?
Vzroki so res lahko številni. V tem predelu se namreč nahajajo in se prekrivajo različni organski sistemi (prebavila, sečila, spolovila in živčno-žilni prepleti ter kostne strukture). Bolečino v spodnjem delu trebuha definiramo kot bolečino, ki se pojavi od popka do dimeljske regije. Pomembno je tudi omeniti, da se razlogi zanjo spreminjajo glede na starostno obdobje. Najpogostejši vzroki so lahko akutno vnetje slepiča, akutno vnetje bezgavk ob slepiču, dimeljska kila, vnetje črevesnih divertiklov, zaprtje, ledvični kamni, vnetje mehurja in sečnih poti in vnetje obsečnice oz. prostate. Pomembno se je zavedati, da se lahko za takšno bolečino skrivajo tudi zelo resne diagnoze, kot so rakava obolenja.
Kako se loči bolečina glede na omenjene vzroke in v katerih primerih se pojavijo še spremljajoči simptomi?
Če zelo poenostavimo, se pri boleznih prebavnega sistema pojavijo t. i. gastrointestinalni simptomi, kot so motnje v odvajanju blata in vetrov, napihnjenost, slabost, lahko tudi bruhanje in inapetenca. V primeru motenj v delovanju sečil so simptomi boleče, pekoče in pogostejše mikcije, lahko pride do delne ali popolne zapore odvajanja urina, slednjemu je lahko primešana kri, lahko so tudi prisotne motnje ejakulacije. Če je vzrok bolečine vnetje, so lahko prisotni povišana telesna temperatura, slabo počutje in mrzlica.
Izpostavljate, da je pomembno tudi mesto, kjer se pojavi bolečina.
Dobro je znano, da vneti slepič boli na desni strani spodaj. Zelo podobno je z mezenterialnim limfadenitisom, ki lahko povsem posnema vnetje slepiča. Vnetje črevesja oziroma črevesnih divertiklov značilno boli v levem spodnjem delu trebuha. Za dimeljsko kilo je značilno, da se ob naporu izboči in takrat boli. Vnetje mehurja boli v spodnjem delu trebuha na sredini, takoj nad sramno kostjo. Vnetje obsečne žleze boli pri digitorektalnem pregledu, ko s prstom pritisnemo nanjo. Za ledvične kamne je precej značilna zelo močna bolečina, ki se pojavi na levi ali desni strani zadaj in izžareva v sprednji del trebuha ter v dimlje. Pogosto ob napadu ledvičnih kamnov bolnika sili na vodo. Pri starejših bolnikih moramo biti pozorni na težave, ki trajajo dalj časa, na bolečino, ki ni močna, vendar je kronična in je bolnik ne zna natančno locirati. Tako bolečino lahko spremljajo motnje v odvajanju blata (pogosteje zaprtje), motnje uriniranja, lahko je pridružena tudi nenamerna izguba telesne teže. V primeru takih težav moramo vedno pomisliti na maligna obolenja prebavil in sečil.
Kaj mora posameznik, ki se sooči z bolečino v spodnjem delu trebuha, storiti? Je priporočljivo takoj obiskati zdravnika?
Pomembno je ločiti akutne vzroke za bolečino v spodnjem delu trebuha od tistih, ki so kronične narave in ne ogrožajo bolnika neposredno. Menim, da je pri vsaki bolečini v spodnjem delu trebuha pomembno, da obiščemo izbranega zdravnika. Če je bolečina akutna, se stopnjuje in so prisotni omenjeni znaki, značilni za vnetje, je obisk vsekakor nujen. Pri bolečini, ki traja dalj časa, bolečini, ki se pojavlja občasno in se ne stopnjuje, pa je obisk pri osebnem zdravniku priporočljiv v doglednem času.
Kako poteka pregled ob tovrstnih težavah?
Bolnika najprej povprašamo o naravi bolečine in vseh pridruženih težavah in boleznih, čemur pravimo anamneza. Pogosto nam le-ta v veliki meri že nakaže najverjetnejšo diagnozo. Sledi pregled bolnika, pri katerem trebuh potipamo, avskultiramo, neredko se odločimo tudi za digitorektalni pregled, pri katerem si ogledamo perianalni predel in otipamo sluznico analega kanala in obsečnico. Posebnost je pregled dimeljskega kanala pri sumu na dimeljsko kilo. Le-ta naj bo prepuščen kirurgu herniologu, ki se ukvarja s tovrstno problematiko. Na podlagi ugotovitev pri anamnezi in pregledu se nato osebni zdravnik odloči o nadaljnjih preiskavah.
Pomembno je, da ko osebni zdravnik postavi sum na določeno bolezen, bolnika usmeri k ustreznemu specialistu. V primeru, da gre za sum na dimeljsko kilo, je to kirurg herniolog, če je sum na bolezen debelega črevesa in danke, je to internist gastroenterolog, s problematiko sečil in spolnih organov pri moških pa se ukvarja kirurg urolog.
Potencialni postopki zdravljenja
Akutno vnetje slepiča
Pri akutnem vnetju slepiča je zdravljenje kirurško. Samo diagnozo vnetja večinoma potrdimo z ultrazvočno preiskavo trebuha. Prej ko vnet slepič odstranimo, manj zapletov bo imel bolnik in hitreje bo okreval. Še do nedavnega smo ga odstranili skozi rez, dolg približno 7 cm. Dandanes to naredimo endoskopsko-laparoskopsko, ko s pomočjo kamere in posebnih instrumentov slepič odstranimo skozi tri manjše luknje v trebušni steni. Metoda je manj boleča in omogoča hitrejše okrevanje in bistveno boljši kozmetični rezultat. Vnetje bezgavk ob slepiču lahko sicer povsem posnema vnetje slepiča, vendar ne potrebuje kirurškega zdravljenja.
Dimeljska kila
Pojavi se pri približno enem odstotku moške populacije. V približno 30 odstotkih se pojavlja na obeh straneh dimelj. Poleg bolečine ob telesni aktivnosti je pomembnejši zaplet dimeljske kile vkleščenje. Pri tem se črevo »zatakne« v kili in posledično odmre. Gangrena črevesa privede do zastrupitve krvi, ki lahko življenjsko ogrozi bolnika, zato priporočamo operativno zdravljenje. Pri zdravljenju kile z mrežno krpo prekrijemo kilno odprtino in učvrstimo dimeljsko regijo. Obstajata dve kirurški metodi. Prva je tako imenovana klasična operacija, kjer bolniku mrežico vgradimo skozi malce daljši rez v dimljah. Sodobnejša je endoskopska-laparoskopska tehnika, pri kateri mrežico vgradimo skozi tri odprtinice v trebušni steni.
Akutni divertikulitis
Je vse pogostejša bolezen. Divertikli so spremembe na črevesni steni, ki si jih lahko predstavljamo kot izbokline. S starostjo se njihovo število veča. Ocenjujejo, da jih ima od 35 do 50 odstotkov ljudi v starosti 60 let. Pojavljajo se predvsem na levi strani črevesa. V okoli 20 odstotkih lahko divertikel poči in nastopi akutno vnetje divertikla, ki mu pravimo akutni divertikulitis. Zanj je značilno, da boli na levi strani trebuha spodaj. Diagnozo večinoma potrdimo z ultrazvočno preiskavo trebuha. Večino vnetij uspešno pozdravimo z antibiotično terapijo. V primeru, da poči večji divertikel in se črevesna vsebina razlije po trebušni votlini, je potrebno kirurško zdravljenje. Pomembno je, da pri bolniku z akutnim divertikulitisom po umiritvi vnetja naredimo kolonoskopijo.
Vnetje prostate
Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Najpogostejši je pri mladih moških in tistih v srednjih letih. Akutni prostatitis ima precej značilno klinično sliko. Bolnik zboli z močnimi bolečinami v spodnjem srednjem delu trebuha in presredku. Mikcije so pogoste in boleče. Prisotni so tudi splošni znaki vnetja. Pri digitorektalnem pregledu je prostata nabrekla, močno boleča. Včasih digitorektalni pregled zaradi bolečine sploh ni mogoč. Akutno vnetje prostate zdravimo z antibiotiki, analgetiki in infuzijami tekočin.
Pri kroničnem vnetju prostate so simptomi podobni, vendar manj izraziti. Prav tako ga zdravimo z antibiotiki, vendar dlje časa (od štiri do dvanajst tednov). Posebna oblika prostatitisa je kronični nebakterijski prostatitis. Zanj je značilno, da traja od tri do šest mesecev, ne povzročajo ga bakterije, simptomi pa niso izraziti. Pravimo mu tudi kronični pelvični bolečinski sindrom. Zdravljenje je dolgotrajno in kompleksno.
Zaprtje: kdaj vzeti odvajalo, kdaj prehransko dopolnilo?
Pri zaprtju gre za težavno iztrebljanje manjših količin trdega blata, ki prizadene 1–6 odstotkov prebivalstva in do 80 odstotkov starejšega prebivalstva. Ključne pri zaprtju so zdrave prehranske navade, gibanje in red pri odvajanju. Vzroki za zaprtje so lahko akutni (ponavljajoči se) in kronični. Pri jemanju odvajal je pomembno vedeti, da prevelik odmerek povzroča drisko, redno jemanje nekaterih odvajal pa celo zaprtje. Prehranska dopolnila so bolj namenjena vzdrževanju normalne prebave, odvajala pa, ko smo zaprti. Odvajala delimo na odvajala s fizikalno mehanskim učinkom in odvajala, ki dražijo sluznico črevesja.
