Pred nami so hladnejši in vse krajši dnevi. Po vrnitvi iz službe in opravkov je vse manj možnosti za popoldanski sprehod in gibanje na svežem zraku. Letnim časom primerno bo v hrani tudi manj zdrave zelenjave z domačega vrta in večja verjetnost, da nas obiščejo zadrege v naši presnovi. Kako gibanje in prehrana vplivata na našo presnovo, odvajanje in kakšne težave nam lahko povzroči zaprtje, smo se pogovarjali s Tadejo Demšar, dr. med., spec. spl. med., iz ambulante v Škofji Loki.
Avtorica: Teja Potočnik
Kaj je »zdravo« odvajanje in kaj pravzaprav je zaprtje?
Zaprtje ali obstipacija pomeni neredno – redko, težavno iztrebljanje majhnih količin trdega, suhega blata, ki ga spremlja mučno napenjanje ali pa celo zasušitev oziroma zatrditev blata, ki ji pravimo zapeka. Ob odvajanju pri zaprtju lahko pride do krčev v trebuhu, do napenjanja in občutka nepopolnega praznjenja črevesa. Ljudje smo različni in imamo različne navade, zato je težko natančno določiti, kakšno je normalno število dnevnih iztrebljanj. Pogostost iztrebljanja je zelo različna od posameznika do posameznika.
Nekateri ljudje odvajajo blato večkrat dnevno, drugi pa le nekajkrat tedensko. Oboje je lahko normalno. Odvisno je tudi od posameznikove presnove ter količine in kakovosti zaužite hrane. Seveda pa je zelo pomembno, da se telo redno očisti vseh škodljivih snovi, ki jih zaužijemo s hrano in snovmi, ki jih naše telo ne potrebuje. Zaprtje ni bolezen, temveč ena najpogostejših težav ali simptom, ki le redko povzroči resne zaplete. Pojavlja se v akutni ali kronični obliki, zdravljenje pa je zaradi različnih vzrokov različno. Pogosteje prizadene ženske kot moške, je pa tudi težava več kot polovice starejših ljudi. Z zaprtjem se pogosto srečujejo tudi nosečnice.
Kateri so najpogostejši vzroki za nastanek zaprtja?
Prav gotovo sta sodoben način življenja z vsakdanjim hitenjem in stresnimi okoliščinami, ki ga običajno spremljajo, in hitro pripravljena ter industrijsko pridelana hrana vzrok za nastanek zaprtja. Uživanje industrijsko predelanih, rafiniranih živil, malo gibanja in duševni stres so dejavniki, ki povzročajo težave našemu odvajanju. Preveč sladkega, preveč izdelkov iz bele moke in premalo balastnih snovi ovira redno prebavo.
Včasih lahko tudi sprememba okolja, kot so npr. potovanje, daljša vožnja z letalom ali že sprememba okolja – ko smo izpostavljeni stresu –, gibanje debelega črevesa upočasni, saj se skozi črevo vsrka več vode in smo posledično zaprti. Tudi uporaba nekaterih zdravil (opiatni analgetiki, npr. tramadol) lahko prav tako povzroča zaprtje. Pozorni moramo biti, kadar se pomembno spremenijo količina blata, pogostost iztrebljanja in lastnosti blata med iztrebljanjem.
Ali je lahko zaprtje tudi znak bolezni in katerih?
Zaprtje je lahko tudi znak bolezni: kronične vnetne bolezni črevesa, predvsem Crohnova bolezen, katere prvi zagoni so lahko zapore odvajanja blata, ali celo megakolon z zelo razširjenim debelim črevesom, ki je vir okužb in ogroža celo življenje bolnika. V tem primeru je potrebno hitro, večinoma operativno zdravljenje. Zaprtje lahko povzročijo tudi sindrom razdražljivega črevesa ali sindrom iritabilnega kolona, razni tumorji v črevesu in danki, ki mehansko ožijo svetlino črevesa – pojav stenoz ali ožin in tumorji sluznice zadnjika.
Včasih so razlog za zaprtje motnje v delovanju črevesja ali funkcijske motnje brez dokazanih organskih sprememb v črevesu, ki pogosteje prizadene mlade ženske. Pogost razlog je tudi »zlata žila« oziroma hemoroidi ali tudi vnetje črevesnih mešičkov – divertikulitis. Vzrok za zaprtje pa niso vedno samo težave s črevesjem. Zaprtje se lahko pojavi tudi v primeru drugih bolezni, kot so na primer okvare živčevja, bolezni presnove sladkorja in motnje v ravnovesju elektrolitov v telesu ali v primeru pomanjkanja gibanja in oslabelost trebušnih mišic.
Kako si v primeru težav lahko pomagamo sami?
Sami si lahko pomagamo, kadar je vzrok zaprtja v življenjskem slogu. Priporočljivo je uživanje hrane, ki vsebuje dovolj vlaknin in balastnih snovi. Priporočamo uživanje suhega in svežega sadja, kot so fige, suhe slive, marelice, kivi, kaki, hruške, jabolka … Na jedilniku ne sme manjkati zelenjava, predvsem zeleno listnata, kot sta solata in zelje, in tudi druge, kot npr. repa, česen, čebula … Prednjačijo naj živila, ki vsebujejo dovolj vlaknin. Beli kruh nadomestimo s polnozrnatim in dodajmo v prehrano razna semena, posebej lanena in bučna.
Prehrana naj bo redna, večkrat dnevno, v manjših obrokih in hrano je potrebno tudi zelo dobro prežvečiti. Pomembno ob tem je tudi zadostno uživanje tekočine. Začnite dan z 3–4 dl mlačne vode na tešče, posezite po mineralni vodi z magnezijem, pripravite si sadni oziroma zelenjavni sok. Pomagate si lahko tudi z masiranjem trebuha v smeri urinega kazalca. Nikar pa ne zadržujte blata, saj črevesna vsebina, ki se dlje časa zadržuje v prebavilih, povzroči večje vsrkanje vode v telo in posledica tega je zaprtje. Prisluhnite klicu narave in oblikujte svojo biološko uro – običajno zjutraj – ter si za redno odvajanje vzemite čas. Ne pomagajte si nekontrolirano z odvajali.
Kaj pa probiotiki?
Probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, ki jo zaužijemo, sintetizirajo vitamine (predvsem skupine B), aminokisline, kratko verižne maščobne kisline, ki hranijo črevesne celice ter skrbijo za gibanje črevesja (peristaltiko). Podpirajo razvoj in delovanje našega imunskega sistema in sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij. Probiotike najdemo v fermentiranih živilih (na primer v mlečnih izdelkih) in prehranskih dodatkih. Zdrav človek, ki uživa uravnoteženo prehrano, prehranskih dodatkov ne potrebuje. V času bolezni, ko vnos hranilnih snovi ni zadosten, ko je prisotna driska, v času jemanja antibiotikov pa je priporočljiv vnos probiotikov za krajši čas. Stabilna črevesna flora je porok dobremu počutju in močnemu imunskemu sistemu.
Ste zagovornica gibanja in ob neki priložnosti ste omenili, da dolgotrajno sedenje celo bolj škodi zdravju kot kajenje. Kaj nam lahko poveste o tem?
Prav gotovo je za odpravljanje težav z zaprtjem potrebno živeti čim bolj zdravo. Dolgotrajno, vsakodnevno sedenje je pogost razlog za zaprtje. Telo potrebuje vsakodnevno gibanje. Kakor se ne moremo naspati za cel teden vnaprej, je tudi gibanje vsakodnevna potreba. Vključite v svoj urnik čim več hoje. Telo vam bo hvaležno. Pri ljudeh, ki se redno ukvarjajo z različnimi športi najmanj enkrat na teden in poleg tega uživajo tudi hrano z veliko vlaknin, je pogostost zaprtja mnogo manjša kot pri tistih, ki se s telovadbo ukvarjajo občasno ali manj kot enkrat na teden in uživajo manj ali skoraj nič hrane z vlakninami.
Težave z zaprtjem so lahko manjše tudi pri tistih, ki uživajo alkohol in kadijo. Vendar to ne pomeni, da morate za zdravo prebavo poseči po nezdravih razvadah, raje se pogosto gibajte na svežem zraku. Počutili se boste bolje in kar je najpomembnejše, zaprtje boste z rednim gibanjem lahko celo odpravili.
Pri izbiri telesne dejavnosti poslušajte svoje telo. Bistveno je, da boste radi počeli kakršno koli dejavnost boste izbrali. Primerna vrsta telesne dejavnosti se skozi življenje spreminja. Kontaktne športe, alpsko smučanje z leti nadomestijo tek, plavanje, kolo. Mnogi preprosto hodijo, kar je najbolj naravna oblika gibanja. Nekateri radi plešejo.
Ni pa vsako zaprtje posledica življenjskega sloga. Kdaj moramo ob težavah s prebavo obiskati zdravnika?
Ja, prav res, z vsem povedanim še nismo odpravili vseh težav, ki jih lahko povzroči zaprtje. Kot sem že omenila, pozorni moramo biti, kadar se očitno spremenijo količina blata, pogostost iztrebljanja in lastnosti blata med iztrebljanjem. Seveda pa je obisk pri zdravniku potreben tudi v primeru, če v blatu opazite kri oziroma če večkrat zapored odvajate črno blato; kadar se ustaljen režim prebave naenkrat spremeni in če se izmenjujeta zaprtje in driska. Obisk pri zdravniku je priporočljiv tudi, če zaprtje spremlja občutek nepopolnega praznjenja črevesa ali bolečina v trebuhu. Še posebej moramo biti pozorni pri intenzivnosti bolečine in če je ta v trebuhu nenadna in močna ali pa zmerna in traja več kot dva dni. Zdravnikov nasvet je potreben tudi, če zaprtje spremljajo izguba apetita, hujšanje, bruhanje in slabost. Nenadno nastalo zaprtje pri prej zdravih ljudeh je lahko znak resne bolezni, zato je tudi v tem primeru potreben nasvet zdravnika.
Nikar ne zadržujte blata, saj črevesna vsebina, ki se dlje časa zadržuje v prebavilih, povzroči večje vsrkanje vode v telo in posledica tega je zaprtje. Prisluhnite klicu narave in oblikujte svojo biološko uro – običajno zjutraj – ter si za redno odvajanje vzemite čas.
