V sodobnem času vse več časa preživimo v službi, kjer ogromno ur skupaj presedimo, zmanjka nam časa za zadostno gibanje, naša prehrana pa je tudi nekoliko vprašljiva, večinoma jo zaužijemo v naglici, saj se nam vedno mudi. Posledica so lahko hemoroidi. No, in ob tem še odlašamo z obiskom zdravnika in posledično smo lahko kaj kmalu v velikih težavah. O simptomih, preventivi, zdravljenju smo se med drugim pogovarjali z direktorjem klinike Zdrav splet Boštjanom Mlakarjem, dr. med., specialistom kirurgije.
Avtorica: Katja Štucin
Kaj so pravzaprav hemoroidi?
Poznamo notranje in zunanje hemoroide. Notranji hemoroidi so normalna anatomska struktura znotraj zadnjikovega kanala. Gre za vensko-arterijski preplet žil, ki je prekrit s sluznico in kot nekakšna blazinica pomaga pri zadrževanju vetrov, sluzi in tekočega blata. Zunanji hemoroidi so ob vhodu v zadnjikov kanal in so pokriti s kožo.
Zakaj pa nastanejo?
Pravi vzroki za nastanek hemoroidalne bolezni še niso povsem poznani, nedvomno pa k nastanku obolenja pripomore naš način življenja in prehranjevanja, ter način odvajanja blata. Zaprtje in dolgotrajno posedanje na straniščni školjki gotovo doprineseta svoj delež pri razvoju obolenja. Pomembni so tudi dedni dejavnik, debelost in nosečnost.
Kakšni so simptomi?
O notranji hemoroidalni bolezni začnemo govoriti, ko se notranji hemoroidi vnamejo, začnejo krvaveti, se povečajo in postopno pričnejo tudi izpadati iz notranjosti zadnjikovega kanala. Notranjih hemoroidov v začetnih stopnjah obolenja ne vidimo in jih s prstom ne zatipamo. Nanje pomislimo ob sveži krvavitvi na blato brez spremljajočih bolečin. Svežo svetlo kri opazimo najpogosteje na koncu odvajanja, bodisi na blatu, papirju ali pa kri še nekaj časa kaplja v školjko. Pri odvajanju je namreč trdo blato ranilo povečane hemoroidne vozliče in iz njih je pritekla kri.
Krvavitev se praviloma spontano ustavi, dolgotrajno obolenje pa lahko privede do slabokrvnosti. Če hemoroidov ne zdravimo pravilno in pravočasno, se ti vedno bolj raztegujejo in pričnejo izstopati. V začetku se še spontano vrnejo nazaj v črevo, kasneje si morajo bolniki hemoroidne vozličke z roko potisniti nazaj, včasih pa to ni več mogoče. Pri hemoroidalni bolezni tretje stopnje jih bolnik po odvajanju potisne nazaj v zadnjik, pri četrti stopnji pa to ni mogoče.
Kakšne težave povzročajo zunanji hemoroidi?
Pogost vzrok bolečin je nenadno nastala oteklina ob vhodu v zadnjik. Večinoma gre za okroglo oteklino, ki nastane zaradi strditve krvi (tromboze) v enem od zunanjih hemoroidnih vozlov. Zunanji hemoroidi so manjši žilni pleteži v zunanjem delu zadnjikovega kanala. V primerjavi z notranjimi hemoroidi redkeje povzročajo težave. Najpogosteje pride do tromboze enega zunanjega hemoroidnega vozla. Bolnik opazi bolečo zatrdlino v zadnjiku, ima bolečine pri sedenju in odvajanju. Vzrok za nastanek tromboze so vnetja, drobne razpoke ali razjede v zadnjikovem kanalu. Zunanji hemoroidi lahko otečejo tudi po telesnih obremenitvah in športnih dejavnostih (kolesarjenje …). Če imamo takšne težave pogosto, svetujemo preventivno jemanje mikroniziranih flavonoidov že nekaj dni pred načrtovano telesno dejavnostjo.
Najbrž se večina posameznikov pri težavah s hemeroidi najprej zateče v lekarno po mazila, svečke …, želijo si pomagati kar sami. Je tovrstna tegoba še vedno tabu tema ali ljudje pridejo pravočasno in vam zaupajo svoje težave?
Čeprav hemoroidalna bolezen ni nevarna, je pomembno, da se v primeru težav z zadnjikom odpravimo k zdravniku. Vsako krvavitev ob odvajanju je namreč treba razjasniti, saj ni nujno, da krvavimo le iz hemoroidov. Težave, podobne hemoroidalni bolezni, lahko povzročajo tudi polipi ali rak zadnjika in danke. Pa tudi če gre le za hemoroidalno bolezen, je pomembno, da ne čakate predolgo, ko lahko pomaga le operacija, temveč poiščete pomoč prej, ko je zdravljenje enostavno, hitro in neboleče. Sicer je res, da se v začetni fazi otekanja zunanjega hemoroida res lahko poskusi z uporabo mazila in mikroniziranih flavonoidov, večinoma pa je edina rešitev majhen kirurški poseg. Kadar je prišlo do tromboze zunanjega hemoroidnega vozla, je treba poiskati zdravnika, ki z majhno operacijo odstrani strdek in bolnik je hitro rešen težav.
Poudariva pomen rektalnega pregleda pri splošnem zdravniku, da lahko potem bolnika napoti k proktologu. Razlogi za krvavitve so namreč lahko tudi drugi. Kateri?
V primeru krvavitve iz zadnjika je treba določiti njen izvor, saj za postavitev diagnoze ni dovolj le opis krvavitve. Večina krvavitev sicer nastaja zaradi notranje hemoroidalne bolezni in razpoke zadnjika (70–80 odstotkov bolnikov). Ker so tudi blage krvavitve iz zadnjika lahko posledica resnih težav, kot so rak širokega črevesja, danke in zadnjika, je treba vsako krvavitev pojasniti z dodatnimi preiskavami.
Če se pojavi krvavitev zaradi neke druge bolezni sočasno z značilno hemoroidalno krvavitvijo, je velika nevarnost, da ta prvotni vzrok krvavitve ostane neopažen oziroma prikrit zaradi krvavečega hemoroida. Zato je treba opraviti rektalni pregled s proktoskopijo ali brez nje. V nejasnih primerih, pri starejših od 50 let, in v primeru družinske anamneze polipov ali rakavih obolenj širokega črevesja in danke, pa tudi kolonoskopijo.
Kako poteka pravilno zdravljenje hemoroidov in kako uspešno je?
Notranje hemoroide lahko zelo uspešno zdravimo in pozdravimo. Pred zdravljenjem jih je nujno potrebno potrditi s pregledom in izključiti resnejša obolenja. Nikoli se ne zdravimo »na pamet«, saj je lahko krvavitev – kot rečeno – ob odvajanju tudi posledica drugih obolenj v danki. Začetne oblike hemoroidov lahko zdravimo z uporabo različnih zdravil (tablete, svečke in mazila). Pri začetnem izpadanju hemoroidnih vozlov, tega zgrabimo s posebno prijemalko in čezenj izstrelimo elastični obroček. Podvezani vozel odmre in odpade. Kadar so vozli preveliki za elastični obroček in močno izpadajo, je potrebna operacija. Operacija je najboljši način zdravljenja obsežnejših izpadajočih hemoroidnih vozlov, vsekakor pa takšnih hemoroidov, ki so trajno izpadli. Bolnikom s hemoroidi svetujemo skrb za redno, vsakodnevno odvajanje blata, izogibajo naj se začinjenim jedem, alkoholu in predolgemu posedanju na straniščni školjki. Hemoroidi niso nevarna, pač pa zelo neprijetna bolezen. Zdraviti se moramo pravilno, da preprečimo zaplete.
Če smo nagnjeni k hemoroidalni bolezni, je možno, da se težave čez čas ponovijo. Z nobenim zdravljenjem namreč ne smemo hemoroidov v celoti odstraniti, temveč jih zmanjšamo do te mere, da ne povzročajo težav.
Za konec velja še enkrat več izpostaviti preventivo, kajti sami lahko preprečimo, da so obravnavanih tegob ne pride.
Pomembno je, da poskrbimo za redno odvajanje, da se izogibamo dolgemu posedanju na straniščni školjki, da se izogibamo dolgotrajnemu čepenju in pretiranemu uživanju alkohola in preveč začinjeni hrani. Gotovo pa je zelo pomembna tudi genska predispozicija za to obolenje, na kar pa nimamo vpliva.
