Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Tiščanje v trebuhu, napenjanje, vetrovi … Težave, ki za nikogar niso prijetne, pogosto pa lahko močno vplivajo na kakovost posameznikovega življenja. S profesorjem dr. Rokom Orlom, predstojnikom Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike v Ljubljani, smo spregovorili o najpogostejših vzrokih za napenjanje, vetrove in bolečine v trebuhu, dotaknili pa smo se tudi pristopov k zdravljenju tovrstnih težav.

Avtorica: Andreja Košir

Kot pojasni dr. Orel, je simptomov, ki spremljajo različne oblike napenjanja in tiščanja v trebuhu, več: »Lahko je prisotna bolečina v zgornjem delu trebuha, lahko pa gre za bolečino v sredini oziroma v spodnjem delu trebuha. Pojavijo se lahko tudi vetrovi in napenjanje, pa tudi spremembe v odvajanju blata, pri čemer gre lahko za drisko ali zaprtje oziroma kombinacijo obojega. Nekateri ljudje imajo tudi težave s slabostjo, sili jih na bruhanje.«

Po sogovornikovih besedah je največja težava v tem, da je večina simptomov nespecifičnih. Lahko so namreč prisotni pri veliko različnih boleznih in ne nujno le pri boleznih prebavil. Večinoma gre za neke funkcionalne motnje delovanja prebavnega sistema, redkeje za organske bolezni. Na vprašanje, kako ločiti med funkcionalnimi motnjami in organskimi boleznimi prebavil, sogovornik odgovori, da je zelo pomembno natančno definirati celoten sklop simptomov. »Zelo pomembno je, da smo pozorni na prisotnost tako imenovanih alarmnih simptomov. Izpostavil bi nehoteno hujšanje, zastoj rasti pri otrocih, krvavitve, bodisi bruhanje krvi ali njeno odvajanje, lahko se pojavijo tudi sistemski simptomi, kot so povišana telesna temperatura ali prizadetost drugih organskih sistemov, kar ravno tako nakazuje na organsko bolezen,« pojasni dr. Orel.

Verjetnost, da gre za organsko obolenje, je večje tudi v primerih, kadar so v družini že prisotne različne vrste bolezni prebavil, denimo celiakija, kronične vnetne črevesne bolezni ali alergije.

Diagnostični postopek

Kot pravi dr. Orel, je zelo pomembno, da z ustreznimi diagnostičnimi postopki izključimo organske bolezni: »Najprej je treba opraviti laboratorijske preiskave, včasih tudi ultrazvok trebušne votline. Po tem lahko že rečemo, ali gre za funkcionalno motnjo delovanja prebavnega sistema ali za organsko obolenje. V tem primeru je navadno potrebna še dodatna diagnostika, na primer endoskopske preiskave. Kadar pa lahko ovržemo možnost organske bolezni, se z bolnikom najprej temeljito pogovorimo. Zelo pogosto mu je v pomoč že sam pogovor, saj ga tako na neki način duševno razbremenimo, zato se ublažijo tudi simptomi.«

Strokovnjak doda, da se nato z bolnikom pogovorijo o različnih terapevtskih možnostih, ki so na voljo. Pojasni, da pri funkcionalnih motnjah enovite rešitve, ki bi bila enako učinkovita pri vseh, ni.

Pri funkcionalnih motnjah gre najpogosteje za težave, povezane z zgornjim delom prebavil, torej za občutek tiščanja v želodcu, slabosti po jedi, siljenja na bruhanje. Zelo pogosta težava je tudi sindrom razdražljivega črevesja. »Pri tej težavi so prisotne bolečine v trebuhu, spremeni se ritem odvajanja blata (lahko gre za kombinacijo zaprtja in driske), bolnika mučijo vetrovi in napenjanje. Funkcionalne motnje so zelo pogoste in se lahko pojavijo pri kar četrtini populacije v razvitem svetu in to v vseh starostnih obdobjih. Sam sindrom razdražljivega črevesja je sicer najpogostejši pri odraslih ženskah,« pove dr. Orel.

Čeprav te težave načeloma niso nevarne, pa lahko močno vplivajo na posameznikovo kakovost življenja. Ljudje zaradi njih pogosto izostajajo iz službe ali šole, so manj družabni, poleg tega pa tudi večkrat (po)iščejo zdravniško pomoč in zato precej obremenjujejo zdravstveni sistem. Sogovornik pojasni, da so z različnimi diagnostičnimi postopki namreč povezani precejšnji stroški.

Kako si pomagati?

Dr. Orel poudari, da je treba pri kakršni koli obliki težav najprej izključiti možnost organskega obolenja: »Kadar govorimo o funkcionalnih motnjah, imamo na voljo več možnosti oziroma pristopov zdravljenja. Žal nobena metoda ni optimalna in ne deluje pri vseh ljudeh. Tudi glede zdravil so možnosti omejene, saj do zdaj še ne obstaja zdravilo, ki bi bilo učinkovito pri večini bolnikov.«

Na pojav funkcionalnih motenj vpliva več dejavnikov, eden od njih je denimo presnova v črevesju. Veliko ljudi na primer ne more popolnoma normalno presnoviti mlečnega sladkorja ali katere druge snovi. Dr. Orel na tem mestu poudari še pomen presnove naših črevesnih bakterij: »Bakterije ob presnovi tvorijo različne produkte, kot so kratkoverižne maščobne kisline, različni črevesni plini … Večina teh produktov zdravju ne škoduje, nekateri so zanj celo koristni, denimo kratkoverižne maščobne kisline hranijo črevesno sluznico. Težava nastane, kadar jih je preveč. Zelo pomembno je torej, kaj jemo, s čim hranimo bakterije. Po drugi strani je zelo pomembna tudi sestava bakterij.«

Sogovornik pove, da na funkcionalne motnje delovanja prebavnega sistema lahko vplivamo z različnimi vrstami diet, na bakterije pa z uživanjem probiotikov in prebiotikov. Dodaja, da se prav na tem področju opravlja veliko različnih raziskav: »Zavedati se moramo, da vsi probiotiki niso enako učinkoviti. Tisti, ki so učinkoviti pri eni motnji, ne bodo nujno učinkoviti pri drugi.«

Povezava z možgani

Ko iščemo vzroke za različne oblike funkcionalnih motenj, nikakor ne smemo niti mimo povezave med črevesjem in našimi možgani. Možgani namreč ves čas dobivajo sporočila o tem, kaj se dogaja v črevesju. Dogajanje v njem pa ima velik vpliv na naše počutje. Verjetno si lahko prikličete občutke, kadar ste lačni ali (pre)siti. Dr. Orel poudarja, da na tem mestu nikakor ne smemo zanemariti tudi vpliva stresa. Vsak od nas se na stres odzove po svoje − nekaterim je slabo, nekateri dobijo drisko, drugi nimajo apetita, tretji bi lahko pojedli vola. Pri ljudeh, ki imajo različne oblike funkcionalnih motenj, je vse skupaj še toliko bolj potencirano.

Po sogovornikovih besedah so pri teh težavah pogosto zelo učinkovite različne psihološke oziroma psihoterapevtske tehnike, s pomočjo katerih se lahko simptomi močno izboljšajo.

Eliminacijska dieta

Dr. Orel se strinja, da je dieta, pri kateri izločimo določeno živilo, lahko zelo učinkovita metoda obvladovanja funkcionalne motnje delovanja prebavnega sistema, vendar se je treba zavedati, da ni neke splošne diete, ki bi bila učinkovita pri vseh ljudeh: »Nekaterim ljudem mleko povzroča velike težave, spet drugi pravijo, da se po njegovem uživanju počutijo bolje. Določeni ljudje imajo težave zaradi uživanja velike količine žit oziroma vlaknin na splošno. Spet tretji se morajo izogibati mastni hrani. Ljudje smo zelo različni in zato različno presnavljamo enake snovi.«

Kadar iz prehrane izločimo določeno živilo, lahko morebitno izboljšanje opazimo zelo hitro, že v nekaj tednih.  A kot pravi strokovnjak, ljudje težko povežemo uživanje določene hrane s težavami. Do težav ne pride nekaj minut po zaužitju neke hrane, ampak vse skupaj traja dlje, zato je zelo težko točno določiti, kaj je bilo krivo za pojav določenih simptomov. Le pri redkih primerih, kot je na primer laktozna intoleranca, lahko takoj ugotovimo vzrok naših težav. Če težave po tem, ko smo iz prehrane izločili neko živilo, izginejo, oziroma se spet pojavijo, ko tisto živilo znova uživamo, lahko s skorajšnjo gotovostjo trdimo, kje se skriva vzrok zanje.

Dr. Orel poudarja, da bi morali biti bolniki, ki jih pestijo različne funkcionalne motnje delovanja prebavnega sistema, deležni celovite obravnave pri kliničnem dietetiku, ki bi ves čas prilagajal njihovo prehrano, prav tako pa bi imeli na voljo tudi ustrezno psihološko podporo: »Ker gre za izrazito kronično potekajoče težave, ni dovolj, da nekdo na pregled pride enkrat ali dvakrat. Pristop k tem težavam bi moral biti bolj celovit, obravnava pa bi morala trajati daljše časovno obdobje.«

A to v današnjih razmerah žal ni mogoče, saj te težave pestijo veliko ljudi, naše zdravstvo pa je kadrovsko vedno bolj okrnjeno.

Kaj so kolike?

Kolike so pogost simptom, ki se pojavlja pri dojenčkih, starih nekaj tednov, in večinoma minejo do otrokovega četrtega meseca. Pojavljajo se lahko večkrat na dan, najpogosteje zvečer. Potekajo v napadih, spremlja jih močan jok, dojenček pogosto krči kolena proti trebuščku in ima težave z vetrovi. Stanje včasih poteka precej dramatično, vendar je večinoma nenevarno, lahko pa je znak alergije na proteine kravjega mleka, refluksa …

Ne spreglejte

Do raka pljuč pride zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje je to v pljučih, redkeje se zgodi v sapnici
Preberi več
Probiotiki ABC
Naše črevesje ni le prebavni organ, temveč je del našega imunskega sistema, saj je odgovorno za kar 80 odstotkov naše
Preberi več
Atopijski dermatitis je kronična vnetna bolezen kože, kjer se pojavljajo srbeča, ekcematoidna žarišča po telesu. Poudariti je treba, da bolezen
Preberi več
Stres lahko opredelimo, kot vsako vrsto spremembe, ki povzroči fizično, čustveno ali psihološko obremenitev. Je odziv našega telesa na vse,
Preberi več
Prihod novorojenčka je izjemen dogodek, ki gotovo spremeni življenje in ritem družine. Starši se pripravijo nanj, a še vedno se
Preberi več
Je vaš vidi zamegljen ali neizostren? Se vam barve zdijo blede in neizrazite? Vam očala ne služijo več? Se vam
Preberi več
Urogenitalni raki se histološko zelo razlikujejo, to pomeni, da je patogenetski razvoj vsakega od njih različen. Tudi če rak izvira
Preberi več
Astma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene tako otroke kot odrasle. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na globalni ravni
Preberi več