Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Brskajte po prispevkih

Generic selectors
Exact matches only
Search in title
Search in content

Če ste podnevi zaspani, nerazpoloženi in brez energije, poleg tega ponoči redno smrčite, preberite ta prispevek! Verjetno imate resne motnje spanja.

Avtor: prim. mag. Igor Koren, dr. med., spec. interne medicine in pulmologije

 

Čeprav tretjino svojega življenja prespimo, smo do pred kratkim malo vedeli o motnjah spanja. Žal ostanejo mnogi bolniki z motnjami spanja neodkriti.

Nesreče v Černobilu, Bhopalu, na Otoku treh milj in strmoglavljenje Challengerja so bile uradno pripisane usodni napaki zaradi zaspanosti.

Kronično moten spanec ima usodne posledice na zdravje, ker povzroča bolezni srca in ožilja, visok krvni tlak, dovzetnost za možgansko kap, psihične motnje, upad spolne sle … Taki bolniki so zagrenjeni, depresivni, raztreseni in življenjsko manj učinkoviti. Spanje je sicer aktiven proces. Pojavlja se v različnih stopnjah. Poznamo dve obliki spanja: spanje, kjer hitro premikamo oči (REM-spanje) in spanje, ko ne premikamo oči (NREM-spanje). REM-spanje traja 20 %, NREM-spanje pa 80 % spanca. REM-spanje se pojavi približno enkrat na 90 minut.

NREM-spanje obnavlja iztrošenost telesa, ki se je pojavila po koncu dneva, REM-spanje pa sprošča možgane s premlevanjem vtisov, spominov in misli preteklih dni. Odrasli spijo povprečno 7,5 ure na noč, z najpogostejšim razponom 5–9 ur na noč.

 

Če dnevna zaspanost vztraja daljše časovno obdobje, obstaja verjetnost, da posameznik trpi zaradi motenj spanja. Lahko pa je dnevna zaspanost samo simptom zaradi pomanjkanja spanja ali prekratkega spanca. Pomanjkanje spanja se nabira kumulativno. Če vsak dan spimo eno uro manj, kot potrebujemo, nam do konca tedna manjka 7 ur spanja, kar ustreza primanjkljaju ene polne noči.

 

Vzroki za dnevno zaspanost so:

  • Pomanjkanje spanja (akutno po prebedeli noči ali kumulativno zaradi dlje trajajočega prekratkega spanca)
  • Izmensko delo, delo ponoči ali zelo zgodaj zjutraj
  • Slabe navade spanja (neupoštevane higiene spanja)
  • Časovna razlika zaradi potovanja v drugi časovni pas, najpogosteje z letalom (jet lag)
  • Zloraba ali odvisnost od raznih snovi (nikotin, alkohol, droge …)
  • Bolezenska stanja kot je npr. obstruktivna apneja v spanju (OSA)

 

Smrčanje:

30–40 % odraslih ljudi smrči. Običajno to še ni bolezen. Pogosteje smrčijo moški in ljudje s prekomerno telesno težo in kratkim zamaščenim vratom. Smrčanje je moteče tako za smrčečega kot partnerja in je pogosto napovednik obstruktivne apneje v spanju (OSA).

Vzrok smrčanja je v nihanju (vibriranju) sluznice zgornjih dihal in mehkega neba med spanjem, ko se mišičje telesa in tudi vratu sprosti in je ohlapnejše. Smrčanje se okrepi po uživanju alkohola, drog ali pomirjeval. Smrčanje se lahko prehodno pojavi tudi ob vnetju v zgornjih dihalih (nahod, vnetje grla). Zelo pogosto je tudi pri kroničnem vnetju zgornjih dihalnih poti (kronični rinitis, nosni polipi, povečana žrelnica ali mandeljni .…).

 

Obstruktivna apneja v spanju (osa)

Izraz apnea pomeni prenehanje dihanja. Približno 2–4 % odraslih imajo vsaj lažjo obliko OSA.

To je dinamična zapora zgornjih dihalnih poti (nosnih hodnikov, žrela ali grla) med spanjem.   Navadno je mišičje med spanjem sproščeno in zato bolj ohlapno. Koren jezika lahko zdrsne nazaj proti zadnji steni  žrela, mlahavo in zadebeljeno mehko nebo se lahko povesi na koren jezika, vneta ali nabrekla sluznica nosnih hodnikov in žrela lahko stisne dihalno pot, enako tudi povečani žrelnici in/ali mandeljni .

Vsi ti vzroki lahko prehodno prekinejo pretok zraka do pljuč, zastoj lahko traja 10–120 sekund. Med apnejo (zastojem dihanja) se preponi in dihalne mišice krčijo, da bi omogočili pretok zraka oz. vdih.

Taki bolniki ponoči najpogosteje smrčijo, se premetavajo po ležišču, se prekomerno znojijo in se večkrat zbujajo v paniki zaradi pomanjkanja sape. Partnerji pa opažajo, da smrčeči večkrat na noč prenehajo dihati. Zjutraj se taki bolniki zbujajo čemerni, zbiti, utrujeni, upočasnjeni, z občutkom, da se niso naspali oz. da niso nič sanjali. Preko dneva večkrat zaspijo tako doma kot tudi na delovnem mestu. Delovno in umsko so manj učinkoviti. So velikokrat povzročitelji delovnih in prometnih nezgod.

 

Zdravljenje na več ravneh vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje sedativov in pitje alkohola ali pa je potrebno dodatno zdravljenje z napravami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP).

 

Narkolepsija

To je motnja spanja, ki se začne v najstniških letih. Prisotna je kronična prekomerna dnevna zaspanost in pojav pravega ‘napada’ nenadne zaspanosti, ko se kljub neustrezni situaciji ne moreš upreti spancu. Taki bolniki so včasih genetsko obremenjeni in imajo prednike s podobnimi težavami.

 

Katapleksija je oblika narkolepsije, pri kateri se med napadom spanja pojavijo tudi paraliza mišic in moraste sanje s halucinacijami. Zdravljenje narkolepsije zdravijo za motnje spanja specializirani nevrologi.

 

Sindrom nemirnih nog

Prisoten je neugoden občutek srbenja v spodnjih okončinah, ki sproži neustavljivo potrebo po premikanju nog. Pomaga gibanje nog ali hoja. Taki bolniki se pogosto zbujajo, hodijo ponoči … Spanec je tako zelo moten. Zdravljenje je relativno enostavno s sproščujočimi razteznimi vajami za okončine, z jogo pred spanjem ter z železovimi nadomestki, če gre za pomanjkanje železa.

 

Hoja v spanju

Hoja v spanju je najpogosteje prisotna pri otrocih. Velikokrat je povezana z depresijo in anksioznostjo. Epizode lahko trajajo tudi do nekaj minut. Posebnega zdravljenja ni.

Največkrat mine v času odraščanja.

 

Motnje spanja pri somatskih boleznih

Te motnje so povezane s hudimi somatskimi boleznimi. To so bolniki z neurejeno nočno astmo, s kroničnim bronhitisom (KOPB) in pomanjkanjem kisika v krvi, bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in z nočnim dušenjem, z refluksnim obolenjem požiralnika, s Parkinsonovo boleznijo ali bolečinskim sindromom pri rakavih ali nevroloških obolenjih. Terapija je simptomatska in ciljna glede na tip obolenja.

Motnje spanja pri duševnih boleznih

Depresija, anksioznost, posttravmatski stresni sindrom ali panične motnje zelo motijo spanec.  Taki bolniki potrebujejo psihiatrično obravnavo in terapijo.

 

Kdaj vas mora zaskrbeti? Če ponoči smrčite, če med smrčanjem nehate dihati in se zjutraj zbujate utrujeni in neprespani. V tem primeru se posvetujte z osebnim zdravnikom. Za orientacijo lahko izpolnite vprašalnik o verjetnosti motenj spanja, t. i. ESS vprašalnik. Dobite ga lahko tudi na povezavi www.apneja.si. Če po vprašalniku presežete 10 točk, vam svetujemo obisk pri specialistu za motnje spanja.

 

Diagnostika motenj spanja temelji na:

  • polisomnografiji

To je diagnostični postopek , ki preko noči zaznava delovanja različnih bioloških sistemov bolnika. Praviloma se opravlja v bolnišnici v posebej prirejenem laboratoriju za motnje spanja. Na bolnika pričvrstijo senzorje, ki spremljajo delovanje možganov, premikanja oči, čeljustnih mišic, gibanja nog, premikanje prsnega koša in trebuha, pretoka zraka skozi nos ter lege telesa med spanjem. Zaznavajo tudi smrčanje, srčni utrip in zasičenost krvi s kisikom.

 

  • poligrafiji spanja

To je diagnostični postopek, ki je podoben polisomnografiji, vendar je omejen predvsem na diagnostiko OSA. Ne zaznava električne aktivnosti možganov in telesnih mišic, ostalo pa enako kot polisomnografija. Ta se lahko v celoti opravi tudi ambulantno. Poligraf, napravo v velikosti mobilnega telefona in senzorje, vam strokovno osebje v ambulanti pritrdi na prsni koš. Z napravo spite doma v svojem okolju in v svoji postelji. Naslednji dan se iz spominske kartice, ki je v poligrafu, prebere zabeleženo dogajanje med spanjem. Več lahko preberete na povezavi http://www.pulmolog.com/potek-dela-v-laboratoriju-spanja.html.

 

Zdravljenje OSA poteka na več ravneh in vključuje hujšanje, spodbujanje telesne aktivnosti, ureditev prehodnosti nosnih poti (kirurško ali protivnetno), odsvetuje se jemanje pomirjeval in uspaval, pitje alkohola, včasih pa je potrebno dodatno zdravljenje z napravami, ki proizvajajo nadtlak v dihalih (CPAP).

 

Kaj povzroči nezdravljena apneja v spanju? Visok krvni tlak, obolenja srca, motnje srčnega ritma, neurejenost sladkorne bolezni in izrazito nihanje krvnega sladkorja ponoči, dovzetnost za možgansko kap, depresije, kronično utrujenost, umsko upočasnjenost in prezgodnjo smrt.

 

Kako se kaže sindrom osa:

  • smrčanje in/ ali prenehanje dihanja ponoči,
  • nekakovosten spanec brez sanj in pogostim prebujanjem,
  • premetavanje po ležišču in prekomerno znojenje,
  • občutek dušenja in zasušenosti grla,
  • jutranji glavoboli in upočasnjenost,
  • prekomerna zaspanost in utrujenost preko dneva,
  • slaba koncentracija, depresivnost in otopelost,
  • manjša delovna ali učna vnema,
  • pogoste sovpadajoče bolezni kot je visok krvni tlak, debelost, obolenja srca in kronični bronhitis.

 

Priporočila za zdravo spanje:

  • Uporabljajte svojo posteljo. V postelji ne glejte televizije in se ne prehranjujte. Branje v postelji pred spanjem ni moteče za nadaljnji spanec.
  • Zjutraj vstajajte približno ob isti uri.
  • Ne spite preko dneva!
  • Ne jemljite uspaval ali poživil.
  • Dobrodošla je jutranja telesna aktivnost. Pozno popoldne ali zvečer je športna dejavnost nezaželena.
  • Dobro uro pred spanjem si privoščite vročo kopel. Ohlajanje telesnega jedra po kopeli bo blagodejno vplivalo na sen.
  • Potrebna je prilagojena trdota ležišča in ustrezna zračnost zgornjega sloja ležišča.
  • Dve uri pred spanjem ne uživajte hrane, ki je bogata z ogljikovimi hidrati in maščobami.
  • Pet ur pred spanjem ne uživajte čokolade, kokakole, kave oz. ne kadite.
  • Če s težavo zaspite, ne berite v postelji več kot pol ure pred spanjem. Čtivo naj ne bo zahtevno, vsekakor ne strokovno.
  • Če ste negotovi, da ne bi zjutraj zaspali, si priskrbite budilko. Podzavestna skrb slabi spanec.
  • Spalno okolje naj ne bo pretoplo (okoli 19–21 °C).
  • Toplo mleko ali živila z visoko vednostjo aminokisline triptofana (banane), lahko pomagajo zaspati.
  • Nekateri prisegajo, da je med spanjem glava obrnjena proti severu.
  • Če se vam ponoči zapirajo ali sušijo nosni hodniki, jih pred spanjem navlažite s kapljicami fiziološke raztopine.

 

 

Marec 2014

Ne spreglejte

Revmatoidni artritis je kronična vnetna avtoimunska bolezen, ki prizadene predvsem sklepe, lahko pa tudi še druge organe. Kaže se z
Preberi več
Luskavica ali psoriaza je kronično imunsko pogojena vnetna bolezen, ki je obenem tudi najpogostejša kožna bolezen, pojavi se pri 2
Preberi več
depresija in neenakost
Na konferenci ob svetovnem dnevu duševnega zdravja v oktobru je Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara Slovenija ob strokovni podpori
Preberi več
kolateralni rak
Rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni rak (rektum – danka, kolon – črevo) je eden najpogostejših rakov, posebno pri
Preberi več
Pandemija covida-19 se je v septembru prevesila že v t. i. četrti val in po nekoliko bolj brezskrbnem poletju so ponovno
Preberi več
ceresit vlaga
Zlasti v hladnejših mesecih običajno zračimo premalo. Dejavnosti, ki proizvajajo paro (kuhanje, prhanje, likanje) raven vlage v vašem domu še
Preberi več
Pri nas letno odkrijejo približno 1400 novih primerov raka dojk. Delež primarno razsejanega raka je od 6 do 8 % in
Preberi več
korona testiranje prebolevnost
Smernice in navodila, kako ravnati glede covida-19, se spreminjajo iz tedna v teden. To je dobrodošlo, saj je covid-19 bolezen,
Preberi več